fbpx
Pivška jezera2023-08-18T10:01:25+02:00

Dobrodošli v deželi

Pivških presihajočih jezer

Pivška presihajoča jezera

Ko se podzemlje Zelenega krasa napolni z vodo, južna pobočja Javorniških gozdov odsevajo na gladini 17 Pivških presihajočih jezer.

Nikjer na svetu jih ni toliko, na tako majhnem območju. V jezerskih kotanjah je včasih voda, včasih pisani travniki. Izmenjevanje rakcev škrgonožcev, plavajočih med valujočimi travami, z metulji in pticami nad cvetličnimi preprogami je naša naravna dediščina. In takšno hočemo ohraniti tudi v okviru Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.

Aktualno

Spremljaj dogajanje iz dežele Pivških presihajočih jezer.

Pridružite se pobudi SmeTek!

5 marca, 2024|

𝐊𝐨 𝐬𝐨𝐧𝐜𝐞 𝐬𝐩𝐨𝐦𝐥𝐚𝐝𝐢 𝐦𝐨𝐜̌𝐧𝐞𝐣𝐞 𝐳𝐚𝐬𝐢𝐣𝐞, 𝐬𝐞 𝐛𝐨𝐥𝐣𝐬̌𝐞 𝐯𝐢𝐝𝐢𝐣𝐨 𝐯𝐬𝐞 𝐩𝐚𝐜𝐤𝐚𝐫𝐢𝐣𝐞. Tudi naša jezera niso

Ne želite zamuditi zanimivih dogodkov in novosti iz dežele Pivških
presihajočih jezer?

Prijavite se na e-novice.

Facebook Pivška presihajoča jezera

Comments Box SVG iconsUsed for the like, share, comment, and reaction icons

... VečManj

𝗣𝗮𝗻𝗼𝗿𝗮𝗺𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗲 𝗣𝗶𝘃𝘀̌𝗸𝗶𝗵 𝗷𝗲𝘇𝗲𝗿

Prenovljeni Ekomuzej Pivških presihajočih jezer prinaša številne modernejše prijeme, ki smo jih do sedaj lahko občudovali pri najbolj obiskanih sorodnih institucijah v tujini. Celoten muzej je interaktiven in želi biti doživet z vsemi čuti, da lahko jezera izkusi tudi nekdo, ki tja zaradi različnih razlogov ne more - ali iz okoljevarstvenih zadržkov - niti ni dobro da gre.

Eno od pomagal, ki k temu najbolj pripomorejo je tudi panoramski film Pivških presihajočih jezer, ki je tik pred pandemijo začel nastajati v produkciji Studia Avenir, ki ga vodi dolgoletni fotograf in režiser Marjan Krebelj. Marjan je sicer po poklicu arhitekt, vendar so ga muze že iz otroštva klicale v svet kamer in slikovnih podob. V nekem trenutku se je tem klicem nehal upirati. “Včasih sem se šalil, da imam bogato ženo - arhitekturo - s katero pa se kljub medsebojnemu spoštovanju, pogosto dolgočasiva. Nekje ob strani pa je še ljubica, revna kot cerkvena miš, toda vsak trenutek z njo je poln strasti in naboja ter nikoli dolgočasen. V nekem trenutku sem od bogate žene zbežal k tej ta revni. Sedaj skušava nekako preživeti,” se nasmeje. Ta trenutek se je zgodil 2014, kmalu za tem, ko je prenehal s poučevanjem multimedije na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in vodenjem Fotokrožka na Gimnaziji Il. Bistrica ter se odločil v celoti posvetiti lastnemu ustvarjanju. “V pedagoškem delu sem izjemno užival in bil v njem dober, toda v nekem trenutku sem začutil, da moram tudi sam še malo zrasti, da bom lahko nekega dne spet imel kaj dati. Takrat se tudi za kateder z veseljem vrnem.” Tako je začel svojo profesionalno pot izza objektiva.

V prvih letih se je intenzivno oglaševal kot poročni fotograf in pri tem ustvaril spomine številnim parom, kasneje pa začel sprejemati izzive tudi od drugje. “Poroke še vedno z veseljem počnem, predvsem ker mi je všeč tkati ustvarjalne vezi z najrazličnejšimi ljudmi, toda vseskozi sem na preži za novimi izzivi, zato sem bil izjemno vesel, ko so me poklicali iz Ekomuzeja in povprašali po sodelovanju. Takoj sem pripravil ponudbo in bil izbran,” ponosno doda.

In tako je začenjal nastajati panoramski film o jezerih. Vstajanje sredi noči, da se ujame jutranje meglice, bedenje čez noč, da se posname nočne posnetke, gazenje po dežju, vročem soncu, trnju in skalovju - vse to je treba, da se snemalec dokoplje do najbolj fascinantnih trenutkov in skritih kotičkov te prečudovite pokrajine. “Ko je ura zgodnja ali vreme nemogoče, je najtežje to, da naliješ vroč čaj v termos, spakiraš opremo in se odpelješ od doma. A takoj ko prispeš na lokacijo, se vse poplača. Če se vrneš še z dobrim materialom, so vse muke pozabljene in ostane le še čarovnija prelepe narave. Nato je treba to čarovnijo s filmsko montažo preplesti v neko smiselno pripoved, da jo bo lahko doživel tudi nekdo, ki ni mogel biti tam.”

In v tej točki je bil čas, da je je k sodelovanju pritegnil še sodelavca in prijatelja, Tomaža O. Rousa, klaviaturista skupine Siddharta, da napiše glasbo za film. S Tomažem sta sodelovala že pri preteklih projektih in tudi tu sta se dobro ujela. Film prikazuje življenje jezer skozi različne pripovedne niti; od jutra do večera, od pomladi do zime in od suše do napolnjenosti, pri tem pa se ne izogne zadregi o vplivu človeka na to območje. Film tako polno zajame vse vidike te pokrajine.

Med snemanjem filma je nastalo tudi veliko fotografij, zato je bil med obnovo Ekomuzeja Marjan večkrat povabljen, da prispeva še nekaj dodatnega fotografskega materiala za tiskane publikacije, panoje in foto-tapete v prostorih. “Res je čudovito videti svoje delo v takem formatu. Ko pogledam panoramsko fotografijo nad sprejemnim pultom, mi kar zadiši rosa tistega jutra, ko sem to posnel. Ponosen sem, da lahko te fotografije bogatijo tako lepo urejene razstavne prostore.”

Od tu naprej so poti odprte. Marjan si seveda želi nadaljevati sodelovanje z Ekomuzejem in Pivčani, hkrati pa še vedno išče nove izzive, s katerimi bi se s svojo “revno ljubico” lahko izkazala. V lastni režiji izdaja tudi svojo revijo v kateri predstavlja projekte Studia Avenir in s tem skuša za tak izziv navdušiti tudi podjetja, občine, društva ali druge institucije. “Izdajanje lastne revije je en boljših načinov, da kroniramo svoj razvoj in počastimo svoje kliente z dovršenim izdelkom. V dobi hitrih spletnih objav, ki se hitro zlijejo s šumom medmrežja, na to pogosto pozabljamo. Na vsake toliko je treba nekaj bolj trajnega dati od sebe. Dovolj sta ena ali dve številki letno, toda vedno je praznik, ko ta izzide.” Naj bo teh praznikov čim več.

@studioavenir @marjankrebelj
... VečManj

𝗣𝗮𝗻𝗼𝗿𝗮𝗺𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗲 𝗣𝗶𝘃𝘀̌𝗸𝗶𝗵 𝗷𝗲𝘇𝗲𝗿

Prenovljeni Ekomuzej Pivških presihajočih jezer prinaša številne modernejše prijeme, ki smo jih do sedaj lahko občudovali pri najbolj obiskanih sorodnih institucijah v tujini. Celoten muzej je interaktiven in želi biti doživet z vsemi čuti, da lahko jezera izkusi tudi nekdo, ki tja zaradi različnih razlogov ne more - ali iz okoljevarstvenih zadržkov - niti ni dobro da gre.

Eno od pomagal, ki k temu najbolj pripomorejo je tudi panoramski film Pivških presihajočih jezer, ki je tik pred pandemijo začel nastajati v produkciji Studia Avenir, ki ga vodi dolgoletni fotograf in režiser Marjan Krebelj. Marjan je sicer po poklicu arhitekt, vendar so ga muze že iz otroštva klicale v svet kamer in slikovnih podob. V nekem trenutku se je tem klicem nehal upirati. “Včasih sem se šalil, da imam bogato ženo - arhitekturo - s katero pa se kljub medsebojnemu spoštovanju, pogosto dolgočasiva. Nekje ob strani pa je še ljubica, revna kot cerkvena miš, toda vsak trenutek z njo je poln strasti in naboja ter nikoli dolgočasen. V nekem trenutku sem od bogate žene zbežal k tej ta revni. Sedaj skušava nekako preživeti,” se nasmeje. Ta trenutek se je zgodil 2014, kmalu za tem, ko je prenehal s poučevanjem multimedije na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in vodenjem Fotokrožka na Gimnaziji Il. Bistrica ter se odločil v celoti posvetiti lastnemu ustvarjanju. “V pedagoškem delu sem izjemno užival in bil v njem dober, toda v nekem trenutku sem začutil, da moram tudi sam še malo zrasti, da bom lahko nekega dne spet imel kaj dati. Takrat se tudi za kateder z veseljem vrnem.” Tako je začel svojo profesionalno pot izza objektiva.

V prvih letih se je intenzivno oglaševal kot poročni fotograf in pri tem ustvaril spomine številnim parom, kasneje pa začel sprejemati izzive tudi od drugje. “Poroke še vedno z veseljem počnem, predvsem ker mi je všeč tkati ustvarjalne vezi z najrazličnejšimi ljudmi, toda vseskozi sem na preži za novimi izzivi, zato sem bil izjemno vesel, ko so me poklicali iz Ekomuzeja in povprašali po sodelovanju. Takoj sem pripravil ponudbo in bil izbran,” ponosno doda.

In tako je začenjal nastajati panoramski film o jezerih. Vstajanje sredi noči, da se ujame jutranje meglice, bedenje čez noč, da se posname nočne posnetke, gazenje po dežju, vročem soncu, trnju in skalovju - vse to je treba, da se snemalec dokoplje do najbolj fascinantnih trenutkov in skritih kotičkov te prečudovite pokrajine. “Ko je ura zgodnja ali vreme nemogoče, je najtežje to, da naliješ vroč čaj v termos, spakiraš opremo in se odpelješ od doma. A takoj ko prispeš na lokacijo, se vse poplača. Če se vrneš še z dobrim materialom, so vse muke pozabljene in ostane le še čarovnija prelepe narave. Nato je treba to čarovnijo s filmsko montažo preplesti v neko smiselno pripoved, da jo bo lahko doživel tudi nekdo, ki ni mogel biti tam.”

In v tej točki je bil čas, da je je k sodelovanju pritegnil še sodelavca in prijatelja, Tomaža O. Rousa, klaviaturista skupine Siddharta, da napiše glasbo za film. S Tomažem sta sodelovala že pri preteklih projektih in tudi tu sta se dobro ujela. Film prikazuje življenje jezer skozi različne pripovedne niti; od jutra do večera, od pomladi do zime in od suše do napolnjenosti, pri tem pa se ne izogne zadregi o vplivu človeka na to območje. Film tako polno zajame vse vidike te pokrajine. 

Med snemanjem filma je nastalo tudi veliko fotografij, zato je bil med obnovo Ekomuzeja Marjan večkrat povabljen, da prispeva še nekaj dodatnega fotografskega materiala za tiskane publikacije, panoje in foto-tapete v prostorih. “Res je čudovito videti svoje delo v takem formatu. Ko pogledam panoramsko fotografijo nad sprejemnim pultom, mi kar zadiši rosa tistega jutra, ko sem to posnel. Ponosen sem, da lahko te fotografije bogatijo tako lepo urejene razstavne prostore.”

Od tu naprej so poti odprte. Marjan si seveda želi nadaljevati sodelovanje z Ekomuzejem in Pivčani, hkrati pa še vedno išče nove izzive, s katerimi bi se s svojo “revno ljubico” lahko izkazala. V lastni režiji izdaja tudi svojo revijo v kateri predstavlja projekte Studia Avenir in s tem skuša za tak izziv navdušiti tudi podjetja, občine, društva ali druge institucije. “Izdajanje lastne revije je en boljših načinov, da kroniramo svoj razvoj in počastimo svoje kliente z dovršenim izdelkom. V dobi hitrih spletnih objav, ki se hitro zlijejo s šumom medmrežja, na to pogosto pozabljamo. Na vsake toliko je treba nekaj bolj trajnega dati od sebe. Dovolj sta ena ali dve številki letno, toda vedno je praznik, ko ta izzide.” Naj bo teh praznikov čim več.

@studioavenir @marjankrebeljImage attachmentImage attachment

Dobro jutro, dober dan in lep pozdrav s Petelinjskega jezera ⛄

Obiščite nas kaj danes, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer bo odprt med 10. in 16. uro.
Vabljeni! 🤗
... VečManj

Dobro jutro, dober dan in lep pozdrav s Petelinjskega jezera ⛄

Obiščite nas kaj danes, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer bo odprt med 10. in 16. uro. 
Vabljeni! 🤗
Naloži več

Dogajanje v živo s Petelinjskega in Palškega jezera,
vse dni v letu!

Spremljaj dogajanje z dežele v živo in na daljavo

Vas zanima pojavljanje, trajanje in obseg ojezeritev čez celo leto? Oglejte si satelistke posnetke na Sentiel Hub EO Browser, ki se osvežujejo vsakih 5 dni.

Go to Top