Dežela Pivških presihajočih jezer

Zgornja Pivka je edinstvena pokrajina klasičnega krasa, po kateri teče reka Pivka, dodatno pa jo bogatijo Pivška presihajoča jezera kot izjemen kraški fenomen.

Zgornja Pivka je zanimiva mešanica kamnitega Krasa in zelene Notranjske – presihajoča jezera, reka ponikalnica, vrtače in kraške jame na eni strani ter prostrani zeleni gozdovi in suhi kraški travniki na drugi strani. Tu najdemo izjemne naravne danosti, saj več kot polovica občine leži na območju Nature 2000, ki se kažejo v prisotnosti številnih naravnih vrednot, območju Natura 2000 in Krajinskem parku.

Značilnosti posameznih jezer

1. Šembijsko jezero

Šembijsko jezero je najjužneje ležeče jezero na Zgornji Pivki, njegove vode odtekajo v izvir Podstenjšek, ki je desni pritok reke Reke, od česar se loči od ostalih Pivških jezer, ki pripadajo porečju Pivke.

Dno jezera (v m n. v.): 558,8
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 560
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 569,5
Površina jezera (v ha) – srednji: 1,2
Površina jezera (v ha) – 11/200: 9,4

1.a Nariče

V neposredni bližini Šembijskega jezera leži velika plitva kotanja Nariče z uravnanim dnom. Ob izjemno visokih vodah voda iz nje odteka po potoku v nižje ležeče Šembijsko jezero.

Dno jezera (v m n. v.): 571,1
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: /
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 573
Površina jezera (v ha) – srednji: /
Površina jezera (v ha) – 11/200: 7,8

2. Bačko jezero

Bačko jezero leži severno od vasi Bač. Ob izjemno visokih vodah iz višje ležečega Lanenega jezera teče potok in napolnjuje Bačko jezero.

Dno jezera (v m n. v.): 560,4
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 562,5
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 568
Površina jezera (v ha) – srednji: 3,3
Površina jezera (v ha) – 11/200: 8,6

3. Laneno jezero

Laneno jezero je najvišje ležeče jezero na Zgornji Pivki. Po pripovedovanju domačinov so včasih v dolini, kjer leži jezero gojili lan, zato torej tudi ime Laneno jezero.

Dno jezera (v m n. v.): 570,2
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: /
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 572
Površina jezera (v ha) – srednji: /
Površina jezera (v ha) – 11/200: 1,2

4. Veliki dol (za Kalcem)

Veliki dol (za Kalcem) se nahaja v večji vrtači ob graščini Kalec. Južno od njega leži plitva vrtača, ki se prav tako ojezeri, vendar redkeje

Dno jezera (v m n. v.): 553,8
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 555
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 556     
Površina jezera (v ha) – srednji: 1,5
Površina jezera (v ha) – 11/200: 1,9

5. Kalsko jezero

Kalsko jezero z odvodnim jarkom je poglobljeno v teraso, s katere se kraška kotanja pri Knežaku spušča v dolino reke Pivke pri njenem izviru.

Dno jezera (v m n. v.): 553,8
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 555
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 554,5
Površina jezera (v ha) – srednji: 5,6
Površina jezera (v ha) – 11/200: 1,6

6. Kljunov ribnik

Kljunov ribnik, ki pravzaprav ni ribnik, saj v njem ne živijo ribe. Se pa je že večkrat zgodilo, da je na površje »vrglo« človeške ribice ali proteuse. Je najmanjše jezero tik ob strugi reke Pivke, ki teče le streljaj od njega

Dno jezera (v m n. v.): 549,5
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 551
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 551
Površina jezera (v ha) – srednji: 0,1
Površina jezera (v ha) – 11/200: 0,1

7. Malo Zagorsko jezero

Malo Zagorsko jezero je v ravnini s strugo Pivke, zato se pojavi pogosto.

Dno jezera (v m n. v.): 544,2
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 548
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 548,5
Površina jezera (v ha) – srednji: 3,9
Površina jezera (v ha) – 11/200: 4,5

8. Veliko Zagorsko jezero

V primerjavi z Malim Zagorskim jezerom je Veliko Zagorsko jezero redkeje napolnjeno, ker leži nekoliko višje

Dno jezera (v m n. v.): 549
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 550
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 551
Površina jezera (v ha) – srednji: 1,7
Površina jezera (v ha) – 11/200: 2,3

9. Veliko Drskovško jezero

Veliko Drskovško jezero je po velikosti tretje največje izmed Pivških jezer. Pojavi se pogosto, ker leži na podobni ravnini kot struga reke Pivke. V sredini zazremo otoček z lovsko prežo.

Dno jezera (v m n. v.): 541,7
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 545
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 549
Površina jezera (v ha) – srednji: 18,6
Površina jezera (v ha) – 11/200: 20,9

10. Malo Drskovško jezero

Malo Drskovško jezero najverjetneje podzemno dobiva vodo iz Velikega Drskovškega jezera. Kotanja Malega Drskovškega jezera spominja na manjše izvirno-ponorno kraško polje z izvirno in ponorno jamo.

Dno jezera (v m n. v.): 539,2
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 540
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 544
Površina jezera (v ha) – srednji: 4,1
Površina jezera (v ha) – 11/200: 8,3

11. Parsko jezero

Voda v Parsko jezero priteče iz Malega Drskovškega jezera, ki leži le meter višje. Pod površjem odteče v izvir Mišnik, ki je bil nekoč zelo pomemben izvir, saj sta na njem delovala žaga in mlin.

Dno jezera (v m n. v.): 538
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 540
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 542
Površina jezera (v ha) – srednji: 3,0
Površina jezera (v ha) – 11/200: 3,7

12. Radohovsko jezero

Radohovsko jezero je edino jezero, ki leži na levem bregu Pivke. Nastane ob vznožju Primoža in pod zemljo odteka v Pivko.

Dno jezera (v m n. v.): 534,2
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 536
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 535,6
Površina jezera (v ha) – srednji: 1,6
Površina jezera (v ha) – 11/200: 0,7

13. Klenski dol

Klenski dol se nahaja v vasi Klenik. Ko ga ni, se v »dolu« nahaja nekaj njiv, ki so se do danes ohranile med vsemi Pivškimi jezeri le še tu.

Dno jezera (v m n. v.): 544
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 545
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 547,5
Površina jezera (v ha) – srednji: 0,4
Površina jezera (v ha) – 11/200: 3,7

14. Palško jezero

Palško jezero je največje izmed vseh Pivških jezer. Oddaljeno je 2 kilometra od struge Pivke, severno od vasi Palčje. Kotanja je 1,5 km dolga in 0,5 km široka z uravnanim dnom. Ko se vodna gladina dvigne nad 552 m, ima jezero tudi dva zaliva Njivce in Ždink. Voda iz Palškega jezera pod zemljo odteka v Trnske izvire

Dno jezera (v m n. v.): 542,3
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 555
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 566
Površina jezera (v ha) – srednji: 102,8
Površina jezera (v ha) – 11/200: 190,5

15. Petelinjsko jezero

Ob vznožju Okrogleka leži v ovalni kotanji Petelinjsko jezero. Ker je najnižje ležeče jezero, se v njem voda zadrži najdlje. Po velikosti je drugo največje izmed Pivških jezer. Voda iz Petelinjskega jezera pod zemljo odteka v Žejske izvire in dalje v reko Pivko.

Dno jezera (v m n. v.): 532,2
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: 545
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 541
Površina jezera (v ha) – srednji: 73,6
Površina jezera (v ha) – 11/200: 64,7

16. Krajnikov dol

Krajnikov dol leži malo južneje od Jeredovc.

Dno jezera (v m n. v.): 537
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: /
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 540
Površina jezera (v ha) – srednji: /
Površina jezera (v ha) – 11/200: 2,2

17. Jeredovce

Jeredovce so najseverneje ležeče jezero v skupini Pivških jezer. Včasih so bile zelo rodovitno območje, vendar se je kmetovanje zaradi vojaškega vadišča Poček opustilo.

Dno jezera (v m n. v.): 537,5
Vodostaj jezera (v m n. v.) – srednji: /
Vodostaj jezera (v m n. v.) 11/2000: 542
Površina jezera (v ha) – srednji: /
Površina jezera (v ha) – 11/200: 9,0

* Srednji vodostaji jezer so odčitani s temeljnih topografskih načrtov merila 1 : 5.000 (TTN 5), vodostaji ob izjemno visokih vodah novembra 2000 so bili izmerjeni na terenu (povzeto po: Kovačič in Habič, 2005: Kraška presihajoča jezera Pivke (JZ Slovenija) ob visokih vodah novembra 2000. Acta carsologica, 34, 3: 619–649)

e-Herbarij Prenos

Značilnosti Zgornje Pivke

Za Zgornjo Pivko je značilna prehodnost, ki se kaže na različne načine:

  • stik med apnenci in flišnimi kamninami,
  • hidrografska razvodnica med povodjema Črnega in Jadranskega morja in kraška bifurkacija (raztekanje podzemne vode v različne smeri ob različnih vodostajih) na tem razvodju,
  • lega med submediteranskim in celinskim delom Slovenije.

Zgornja Pivka obsega južni del Pivške kotline, ki je nastal na apnencih in ima nekatere lastnosti kraškega polja. ‘Kotlina’ Zgornje Pivke je okrog 16 km dolga in 4–5 km široka. Njeno površje se blago spušča od 620 m n. v. pri Koritnicah, ob vznožju Snežniškega masiva na jugovzhodu, do 520 m na severozahodnem delu pri Prestranku oziroma Rakitniku, kjer reka Pivka prestopi na flišne kamnine. Površje Zgornje Pivke sestavlja uravnano dno ob reki Pivki in višja skalna terasa vzdolž Javornikov, v katero so poglobljene kotanje Pivških presihajočih jezer. To pomeni, da Pivška jezera ležijo na desnem bregu reke Pivke, le eno jezero, to je Radohovsko jezero, leži na njenem levem bregu (ob vznožju Primoža).

V primerjavi s sosednjima kraškima hribovjema Snežnik in Javorniki je na Zgornji Pivki izoblikovan relativno plitev kraški vodonosnik. Spodaj ležeče flišne kamnine preprečujejo podzemni odtok kraške vode v smeri reke Reke. Na Zgornji Pivki poteka razvodnica med povodjema Črnega in Jadranskega morja. Reka Pivka je del porečja kraške Ljubljanice (pivški povirni krak), območje južno od izvirov Pivke pa pripada porečju Reke. Tako Šembijsko jezero, ki je najjužnejše izmed Pivških jezer, pod površjem odteka v izvir Podstenjšek, ki je desni pritok reke Reke.

Del Zgornje Pivke, ki pripada porečju kraške Ljubljanice, leži na vodovarstvenem območju vodnega vira Malni pri Planini, iz katerega se zagotavlja vodooskrba za občini Postojna in Pivka. Palško jezero, ki je največje izmed Pivških jezer, je z dvema jamama (Matijeva jama in Jama v Ždinku) vključeno v raziskave z namenom iskanja rezervnega vodnega vira za Postojno in Pivko, ki bi v primeru morebitnih motenj lahko začasno nadomestil zajetje v Malnih. Več o teh raziskavah je na povezavi:

Iskanje nadomestnega vodnega vira za Postojno in Pivko

Te zanima več o geomorfoloških značilnostih Zgornje Pivke? Preberi več

Pivška presihajoča jezera kot jezerska družina

Za presihajoča jezera na Zgornji Pivki se pojavljajo različna poimenovanja: Pivška jezera, presihajoča Pivška jezera, Pivška presihajoča jezera. Po odprtju Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer in ustanovitvi Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera se vedno bolj uveljavlja poimenovanje Pivška presihajoča jezera.

Pivška presihajoča jezera predstavljajo jezersko družino, sestavljeno iz 17 različno poimenovanih presihajočih jezer, ki jim je skupna lega na Zgornji Pivki. Presihajoči značaj jih ločuje od drugih jezerskih družin v Sloveniji. »Pivško družino« lahko v ožjem pomenu enačimo s Pivškimi jezeri, v širšem pomenu pa jo sestavljajo tudi vodonosnika Snežnik in Javorniki, s katerih vode podzemeljsko odtekajo proti Zgornji Pivki, ter reka Pivka, s katero so Pivška jezera podzemeljsko povezana, saj iz nekaterih jezer voda podzemeljsko odteka v stranske izvire Pivke.

Sedemnajst slikovitih Pivških presihajočih jezer s svojo skrivnostnostjo in nepredvidljivostjo privlačijo ljubitelje narave. Jezera se razlikujejo po velikosti, nadmorski višini, globini, izoblikovanosti jezerskih kotanj, pogostosti pojavljanja in trajanja ojezeritev ter fazah polnjenja in praznjenja. Večina jezer je plitvih, razlika med nadmorsko višino dna in srednjim vodostajem znaša 1 do 2 m, ob izjemno visokih vodah pa globina nekaterih jezer lahko naraste za več metrov (najbolj pri Šembijskem in Bačkem jezeru). Najgloblje je Palško jezero (nad 10 m ob srednjem vodostaju in nad 20 m ob izjemno visokem vodostaju). Niz Pivških jezer se, gledano v smeri toka reke Pivke, začne z najbolj južnim Šembijskim jezerom in zaključuje na severu z Jeredovcami, ki že ležijo v osrednjem vadišču slovenske vojske Poček. Izmed vseh 17 jezer so s posegi v preteklosti zmanjšali le obseg ojezeritev Kalskega in Radohovskega jezera.

Posebnosti Pivških presihajočih jezer so naslednje:

  • številčnost (skupina 17-ih jezer, kar je edinstven hidrološki sistem presihajočih jezer v Sloveniji);
  • majhnost (majhna vodna telesa, razen dveh največjih jezer: Petelinjskega in Palškega);
  • razpršenost (jezera so razporejena na razdalji 15 km med naseljema Šembije in Žeje pri Prestranku; največja zgostitev jezer je med naseljema Bač in Parje).

V času visokih voda se podzemne vode iz plitvega kraškega vodonosnika Zgornje Pivke razlijejo na površje in tako zapolnijo strugo Pivke in več manjših kraških kotanj, ki se tako spremenijo v presihajoča jezera. Pivška jezera v osnovi delimo na devet jezer, ki se pogosteje pojavljajo in osem jezer, ki se redkeje pojavljajo.

V splošnem velja, da jezera, ki se redkeje pojavljajo, ležijo na relativno višji nadmorski višini in so bolj oddaljena od reke Pivke v primerjavi z bližnjimi jezeri, ki se pogosteje pojavljajo.

Kako so poimenovana posamezna Pivška jezera?

10 jezer je poimenovanih po bližnjem naselju (Šembijsko, Bačko, Veliko in Malo Zagorsko, Veliko in Malo Drskovško, Parsko, Radohovsko, Palško in Petelinjsko jezero). Domačini svoje jezero imenujejo le “jezero” oz. “veliko” in “malo jezero”.

Nekatera jezera, ki se redkeje pojavljajo, nimajo lastnega imena, temveč so znana le ledinska imena njihovih kotanj. To so Nariče, Veliki dol (za Kalcem), Klenski dol, Krajnikov dol in Jeredovce. Klenski dol je poimenovan po naselju, v katerem leži. Velik dol, ob katerem leži tudi Mali dol, ima ob ledinskem imenu podatek, da se nahaja za gradom Kalec, po katerem je sicer poimenovano bližnje Kalsko jezero.

Najmanjše jezero ima ledinsko ime Kljunov ribnik, ki po velikosti dejansko spominja na manjši ribnik oziroma kal. V povezavi z njegovim imenom so zanimive najdbe človeških ribic ali proteusov (Proteus anguinus), ki jih visoke vode naplavijo na površje.

Kakšen je pomen Pivških jezer kot majhnih vodnih teles?

Majhna vodna telesa vključujejo majhne reke (povirni deli), jarke, majhna jezera (površina manjša od 50 ha po Vodni direktivi), ribnike in kale. Ta vodna telesa se zaradi svoje majhnosti dojema kot manj pomembna od večjih vodnih teles, kljub dejstvu, da skupaj predstavljajo velik delež površinskih voda in so ključni habitati za ohranjanje biotske raznovrstni celinskih voda, zagotavljajo pa tudi širok nabor ekosistemskih storitev.

Izboljšane povezave med izvajanjem treh direktiv na področju upravljanja z vodami in varstva narave (Vodne direktive ter Direktive o pticah in Direktive o habitatih) bi lahko bile eden od mehanizmov za izboljšanje varstva majhnih vodnih teles

Pivko in njeno okolico je lepo obiskati v vsakem letnem času. Pozorno oko obiskovalca lahko vsak dan opazi drugačne podobe narave.

Spomladi, ko vse brsti in vre od življenja, ko so jezera polna in pokrajina živo zelene barve. Poleti jezera postanejo travniki pisanega cvetja in igrivih metuljev. Jesen obiskovalce nagradi z osupljivo igro barv v gozdu in na gmajni, ponudi gobe in kostanje in ja, jezera so spet tu! Tudi pozimi je zabavno; drsanje po zaledenelem jezeru ali le sprehod po umirjeni naravi

Pivška presihajoča jezera so razporejena po celotni Pivški kotlini. Na zračni razdalji 15 kilometrov najdemo 17 jezer, kar je edinstveno v celi Evropi. Najdemo zelo velika, pa tudi majhna. Nekatera imajo višjo nadmorsko lego, nekatera se napolnijo le ob izdatnih deževjih …  Niz Pivških presihajočih jezer se začne z najbolj severnim jezerom imenovanim Jeredovce in zaključuje na jugu s Šembijskim jezerom.

Zakaj in kako nastanejo Pivška presihajoča jezera v primerjavi z reko Pivko?

Vzrokov, zakaj prihaja do ojezeritve Pivških presihajočih jezer in do poplav tudi na drugih območjih Zgornje Pivke, je več. Temeljni razlog je, da na območje v določenem časovnem obdobju podzemno doteka več infiltrirane padavinske vode, kot so jo prepustna kraška tla skozi sistem razpok in podzemnih kanalov sposobna prevajati, zato se voda razlije na površje. Naslednji od razlogov je omejena prepustnost podzemeljskih kanalov v smeri kraških izvirov na Planinskem polju. Ob nizkem vodostaju namreč vode z območja Javornikov podzemeljsko odtekajo proti Planini, ob visokih vodah pa se pretakajo tudi proti Zgornji Pivki. Povzeto po :

Kaj je presihajoče jezero?

Presihajoče kraško jezero je jezero na kraškem površju s kraškim dotokom in/ali odtokom v obliki izvira oziroma ponora, ki se glede na vodno stanje oziroma nivo kraške vode obdobno polni in prazni.

Vsi kraški dotoki in odtoki Pivških presihajočih jezer so občasni, kar pogojuje presihajoč značaj teh jezer.

Pivška presihajoča jezera se uvrščajo med ekosisteme, neposredno odvisne od podzemne vode.

Zato lahko tam najdemo tudi podzemeljske živali, kot so proteusi in slepe postranice, ki jih visoke vode dvignejo na površje.

Reka Pivka

Reka Pivka izvira pri Zagorju, ponikne pa v Postojnsko jamo. Reka Pivka je ustvarila več kot 20 km podzemnih rovov Postojnskega jamskega sistema. Današnja reka Pivka ima veliko manj vode, kot se je je po njej pretakalo v času nastajanja jam, predvsem pa je proces ustvarjanja Postojnske jame trajal vsaj milijon let.

V sušnih obdobjih je nivo podzemne vode tudi 10 in več metrov pod strugo Pivke v zgornjem delu, ki je zato večinoma suha. Po močnejših padavinah se nivo dvigne in aktivirajo se občasni kraški izviri vzdolž njenega toka, ki jo napajajo.

Po močnejših ali dolgotrajnejših padavinah začne nivo kraške vode naraščati in ob ugodnih razmerah doseže tudi dno kotanj Pivških presihajočih jezer. Ob nadaljnjem naraščanju podzemna voda skozi razširjene razpoke ali kraške kanale v dnu ali na pobočju izteka na površje in nastajajo jezera. Z upadanjem nivoja podzemne vode, pa se jezera začnejo prazniti in voda se spet izgublja v kraške kanale in razpoke.

Kraški dotoki in odtoki kot del naravne dediščine Pivških presihajočih jezer

Osnova za razlago dinamike polnjenja in praznjenja Pivških jezer je poznavanje oblikovanosti jezerskih kotanj ter njihovih kraških dotokov in odtokov.

Kaj označuje izraz “kraški dotok” oz. “kraški odtok”?

Kraški dotok je dotok kraške vode na površje v obliki izvira. V primeru Pivških jezer so to razpoke (odprtine) v apnencu v tleh (kamenje) ali razpoke v stenah, izvirne jame in kotanje v naplavini na jezerskem dnu (izvirne kotanje). Kraški odtok pa je odtok kraške vode v podzemlje v obliki požiralnika oziroma ponora, kot so razpoke v stenah in ponorne jame. Na Pivških jezerih najdemo tudi estavele, to so izvirne kotanje ali jame, ki se ob praznjenju jezera spremenijo v požiralnike oziroma ponore, torej prevzamejo njihovo funkcijo.

Pivška presihajoča jezera kot celota (vodna telesa) delujejo kot estavele, kar se odraža v dvigu nivoja podzemne vode ob polnjenju in upadu nivoja ob praznjenju jezer.

Ker je večina Pivških jezer majhnih, so tudi njihovi kraški dotoki in odtoki manjši, struge potokov pa krajše ali pa potoki nimajo strug. Gre za heterogeno skupino jezer, ki ima različne kraške dotoke in odtoke, prav tako je različno tudi njihovo število v posamezni jezerski kotanji. Največ jih imata Palško in Petelinjsko jezero kot največji jezeri.

Občasni izviri, estavele, ponori ali požiralniki so značilni za jezera, ki se pojavljajo pogosteje (razen Radohovskega jezera). Izviri ali estavele ležijo na obrobju dna ali pobočjih jezerskih kotanj, od koder tečejo potoki proti nižjemu delu dna kotanj. Jezera, ki se pojavljajo redkeje (razen vsaj Šembijskega), pa se polnijo in praznijo le z dvigom oziroma upadom nivoja kraške vode skozi naplavine, pri nekaterih pa je prisotno tudi mezenje vode iz tal

V jesenskih in zimskih časih, ko nastopijo večje količine padavin, se kraške kotanje na pivškem počasi napolnijo z vodo iz kraških izvirov, ki lahko nastanejo kar sredi travnika.

Ko se padavine končajo in se količina vode v podzemlju ne veča, voda počasi podzemno odteka proti Planinskem polju. Prav tako pa se jezera počasi praznijo, kar je opazno z upadom vodostaja. Skozi požiralnike ali pa kar skozi travno rušo voda spet odteka v podzemlje in tako jezero osuši ter posledično voda presahne, jezero pa čez poletje, ko ni večjih padavin, postane cvetoč travnik poln metuljev, ptic in ostalih prebivalcev.

Dinamika pojavljanja in trajanje Pivških presihajočih jezer v povezavi z reko Pivko

V času visokih voda se Pivška presihajoča jezera ojezerijo in pojavi se površinski tok reke Pivke, ki tudi poplavlja. Ojezeritve Pivških jezer se običajno veselimo (so naravne lepote oz. naravne vrednote in ne ogrožajo naselij), medtem ko poplave lahko povzročajo škodo (jih dojemamo kot naravne nesreče).

Kaj označuje izraz “ojezeritev” presihajočih jezer?

Kotanje Pivških jezer so kraške kotanje, v katerih se pojavljajo presihajoča jezera (torej se obdobno spremenijo v jezera). Te jezerske kotanje so tako občasno zapolnjene z vodo, kadar pride do dviga nivoja kraške vode nad površje. Takrat rečemo, da so kotanje oz. presihajoča jezera ojezerjena. Ojezeritev pa lahko označimo kot vodno stanje, ko je jezerska kotanja zalita, torej se ojezeri, kadar se v njej pojavi jezero.

Dinamiko ojezerjevanja presihajočih jezer razumemo v ožjem pomenu kot dinamiko polnjenja in praznjenja jezer, v širšem pomenu pa kot pogostost pojavljanja, sezonsko nastopanje in trajanje ojezeritev v določenem obdobju.

Pogostost pojavljanja in trajanje ojezeritev Pivških presihajočih jezer se med posameznimi leti razlikuje, saj sta odvisni od količine padavin in njihove razporeditve (padavinski režim) in zasičenosti podzemlja (in prsti) z vodo (predhodne padavine in ojezeritve).

Prva vodomerna postaja na reki Pivki je postaja Prestranek, v srednjem toku reke Pivke. Tam je njen površinski tok še vedno občasen (na apnencih). Na reki Pivki pri Slovenski vasi pa se izvaja monitoring stanja površinskih voda za vodno telo površinskih voda Pivka povirje – Prestranek, ki po podatkih Agencije RS za okolje dosega dobro kemijsko in dobro ekološko stanje.

Pivška presihajoča jezera so kompleksen (delno predvidljiv, delno nepredvidljiv) hidrološki sistem z  različno dinamiko ojezerjevanja, kar velja tudi za jezera znotraj obeh osnovnih hidroloških skupin (jezera, ki se pojavljajo pogosteje in jezera, ki se pojavljajo redkeje). Reka Pivka ima največ skupnih značilnosti s Petelinjskim jezerom, ki je vodomerni postaji Prestranek tudi najbližje. V primerjavi z drugimi jezeri izstopa predvsem po daljšem trajanju.

Geomorfološke značilnosti

Pivška kotlina je območje ob rekah Pivki in Nanoščici, ki je obdana z visokimi kraškimi planotami Nanosom in Hrušico na severu, Javorniki na vzhodu, Slavinskim ravnikom na zahodu ter Snežnikom in dolino reke Reke na jugu. Pivška kotlina z reko Pivko je del porečja kraške Ljubljanice, ki se v Planinski jami združi z vodami iz smeri Notranjske (Trbuhovico, Obrhom, Strženom in Rakom).

Severni del te velike kotline je iz neprepustnih flišnih kamnin s površinskim odtokom vode. Južni del, Zgornja Pivka, pa je nastal na apnencih in ima nekatere lastnosti kraškega polja.

Pivka daje kotlini ime in poseben pečat, saj je ta presihajoča reka svojo strugo vrezala v kraški ravnik, ki je ob visokih vodostajih vode na najnižjih delih poplavljen, kar se kaže v obliki presihajočih jezer. V kotlini je tako 17 ovalnih kotanj, ki jih dvig gladine talne vode v krasu spremeni v začasna jezera.

Celotna Pivška kotlina je dolga približno 25 km. Južni del kotline imenujemo Zgornja Pivka dolžine okrog 16 km in širine 4–5 km. Njeno površje se blago znižuje od 620 m nadmorske višine pri Koritnicah, ob vznožju Snežniškega masiva na JV, do 520 m na SZ delu pri Prestranku oziroma Rakitniku, kjer reka Pivka prestopi na flišne kamnine. Pivka je največja reka v kotlini. Vodo dobiva s fliša in kraških izvirov v Zgornji Pivki, ponika pa v Postojnski jami v severovzhodnem delu kotline.

Značilnost dna kotline so uravnana tla ob reki Pivki. Dno je popolnoma ravno le v bližini naselja Pivka, drugod je nekoliko valovito in dvignjeno nekaj metrov nad strugo reke Pivke, ponekod so v njem tudi nizki kopasti vrhovi. Na zahodni strani ravno dno počasi prehaja v pobočja, na vzhodni strani pa v večini ostro v strma pobočja višje terase, ki se dviguje 10–20 m nad dnom kotline. Živoskalno dno pokriva mestoma tanka plast ilovnatih ali peščenih sedimentov.

Na vzhodni strani kotline, med dnom in Javorniki, leži višja skalna terasa, ki je v severnem delu močno razčlenjena. Površje terase razčlenjujejo posamezni kopasti vrhovi, predvsem pa številne vrtače. Vzdolž nižjega zahodnega roba so vrtače večje, tu je tudi več velikih vrtač in kotanj z ravnim dnom, v katerih se pojavljajo občasna Pivška jezera.

Dno jezerskih kotanj leži v višini, ki ga še doseže nihanje gladine kraške podtalnice. Ko se ta skozi številne kraške kanale dvigne, se v njih pojavi voda, istočasno pa se pojavi tudi v dnu doline, kjer izvira in teče Pivka. Visoka gladina kraške podtalnice omogoča pojavljanje vode na površju in nastanek kar 17-ih jezer.

Torej Pivška presihajoča jezera niso stalna jezera, ampak se napolnijo le v času močnega deževja. Voda, ki jo vidimo kot jezero, je v bistvu presežek podtalnice, ki ga kraški svet ne more skriti pred očmi živega nadzemnega sveta.

Viri in literatura

  • Biggs in sod., 2014: Report of the Workshop on the Protection and Management of Small Water Bodies. Brussels, 14th November 2013. Brussels, European Environment Bureau, Freshwater Habitats Trust: 23 str.
  • Hidrogeološke značilnosti območja presihajočih pivških jezer. 2005. Petrič M., Kogovšek J., Acta carsologica
  • Kirn, 2016: Naravovarstvena izhodišča za varovanje Pivških presihajočih jezer: magistrsko delo (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta): 280 str.)
  • Kovačič G., 2014: Šembijsko presihajoče jezero. Geografski obzornik, 61, 4: 13–21
  • Kraška presihajoča jezera Pivke (JZ Slovenija) ob visokih vodah novembra 2000. 2005. Kovačič G., Habič Š., Acta carsologica
  • Presihajoča jezera na Pivškem. 2005. Mulec in sod., Acta carsologica
  • Presihajoča jezera Zgornje pivke – varstvo skozi čas. 2005. Cernatič, Gregorič A., Gorkič M., Acta carsologica

Dogajanje v živo s Petelinjskega in Palškega jezera,
vse dni v letu!

Spremljaj dogajanje z dežele v živo in na daljavo

Vas zanima pojavljanje, trajanje in obseg ojezeritev čez celo leto? Oglejte si satelistke posnetke na Sentiel Hub EO Browser, ki se osvežujejo vsakih 5 dni.

Ne želite zamuditi zanimivih dogodkov in novosti iz dežele Pivških
presihajočih jezer? EN

Prijavite se na e-novice.