Na območju Krajinskega parka veljajo trije nivoji varstvenih režimov. Prvi se nanaša na naselja znotraj parka in vplivno območje le-tega. Tukaj so prepovedani vsi posegi, s katerimi bi lahko ogrožali pitno vodo in okolje.

Splošni varstveni režim, ki velja za celotno območje parka (razen za vasi znotraj parka), je nekoliko strožji in prepoveduje aktivnosti, ki bi negativno vplivale na stanje rastlinskih in živalskih vrst; ni dovoljeno spreminjati značilne krajinske pestrosti; gojiti gensko spremenjenih organizmov; kakorkoli spreminjati vodotoke in druga mokrišča; polivati digestata iz bioplinarn; nasipati makadamske poti in kolovoze z nenaravnimi materiali; graditi novih tranzitnih infrastruktur ali graditi objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije izven območij stavbnih zemljišč idr. (Odlok o ustanovitvi Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera).

Varstveni režim v varstvenem območju jezer je najstrožji – poleg zgoraj naštetih prepovedi se ne sme izvajati novih hidromelioracij; izvajati nekaterih agromelioracij; intenzivirati obstoječe kmetijske obdelave; odkopavati zemljišč, saj bi s tem poškodovali življenjske združbe na ekstenzivnih travnikih; vegetacije se ne sme krčiti strojno z mulčenjem, razen za izjeme vendar le med 30. septembrom in 1. marcem; ne sme se uporabljati fitofarmacevtskih sredstev za izboljšanje tal; naseljevati tujerodnih vrst; graditi novih prometnic pritrjevati tujih teles na drevesa; graditi kakršnihkoli novih objektov; vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi, jadralnimi padali, zmaji, baloni; spuščati modelov letal, plovil in podobnih naprav; izvajati vožnje z motornimi vozili, razen za namene opravljanja kmetijskih, gozdarskih in lovskih dejavnosti; taboriti, šotoriti, kuriti in urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo; izvajati množičnih prireditev razen z namenom ozaveščanja.
Nadzor nad izvajanjem odloka bo opravljala občinska redarska služba in pristojni inšpektorji v skladu s predpisi. Neposredni nadzor v naravi pa bodo izvajali naravovarstveni nadzorniki ter usposobljeni prostovoljni nadzorniki, ki bodo predvsem opozarjali na neprimerno vedenje v parku.

Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera je v celoti objavljen na spletni strani Občine Pivka ter v Uradnem listu Republike Slovenije

Začasne upravljavske smernice za Krajinski park Pivška presihajoča jezera

Ustanavljanje Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera

S postopkom za zavarovanje območja Pivških presihajočih jezer je Občina Pivka začela v januarju 2012. Aktivnosti in proces ustanavljanja parka je spodbudilo dolgotrajno prekuhavanje vode na območju Pivške kotline konec leta 2011 in v začetku leta 2012, ko je bilo na Pivškem moč opaziti več primerov razlitega digestata iz bioplinarn.

V občinski upravi Občine Pivka so se odločili, da bodo postopke vodili počasi in z vključitvijo zainteresirane javnosti. Tako so se v procesu nastajanja parka srečali z različnimi skupinami ljudi – s strokovnjaki različnih strokovnih organizacij, kot so Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod RS za varstvo narave, Inštitut za raziskovanje krasa, kmetijska svetovalna služba, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za obrambo, Zavod za gozdove Slovenije, lovci, vodarji in občani občine Pivka. Za občane so v sodelovanju z Društvom Drobnovratnik pripravili sklop predavanj z naslovom Pivška jezera povezujejo. Vsa predavanja so bila posneta in so dostopna na spletni strani www.pivskajezera.si.

Občinski svetniki so potrdili odlok na prvi obravnavi na decembrski seji 2013. Odlok je bil razgrnjen javnosti na javni predstavitvi, ki je potekala od 7. januarja do 10. marca 2014. Javna obravnava odloka je bila 5. februarja 2014. Dopolnjen javni odlok so občinski svetniki potrdili v drugi obravnavi.

Opisan postopek ustanavljanja krajinskega parka je primer dobre prakse vključevanja vse zainteresirane javnosti, kar je privedlo do uspešne ustanovitve krajinskega parka s strani lokalne skupnosti. Ustanavljanju Krajinskega parka so bile naklonjene tudi državne službe varstva narave.

Zgodovina varstva presihajočih Pivških jezer

Prvi predlog pravno organiziranega varstva nekaterih jezer je nastal leta 1969. Takrat je Zavod za spomeniško varstvo – Gorica izdelal pregled in vrednotenje znamenitih in najbolj poznanih naravnih pojavov na območju takratne občine Postojna. Naloga je bila strokovna podlaga za pripravo predloga za zavarovanje v skladu z Zakonom o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (Zakon o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, 1958, Uradni list LRS, 22) in Zakona o urbanističnem planiranju (Zakon o urbanističnem planiranju, 1967, Uradni list SRS, 16).

Predlog je bil sprejet šele po dveh letih, in sicer kot Odlok o naravovarstvenem spomeniškem redu za območje občine Postojna (Odlok o naravovarstvenem spomeniškem redu za območje občine Postojna,1971, Primorske novice, Uradne objave, 7). Predvideval je varstvo jezer na osnovi dveh vrednostnih stopenj, in sicer:

  • Neživi naravni spomeniki II. razreda z narodno pomembnostjo (Palško jezero, Petelinjsko jezero). Varstveni režim je predvideval strogo prepoved poškodovanja ali ogrožanja.
  • Neživi naravni spomeniki III. razreda z lokalno pomembnostjo (presihajoča kraška jezera v povirju Pivke: Veliko in Malo Drskovško jezero, Veliko in Malo Zagorsko jezero, Parsko, Kalško in Bačko jezero).

Varstveni režim je dovoljeval posege s soglasjem pristojne službe za varstvo narave (Odlok o naravovarstvenem spomeniškem redu za območje občine Postojna,1971, Primorske novice, Uradne objave, 7).

Kljub pravnemu predpisu in z njim določenim varstvenim režimom so se nekateri predeli jezer še naprej uporabljali kot vojaški poligon. Vojaško urjenje je zlasti na Palškem in Petelinjskem jezeru povzročalo vedno nove poškodbe in onesnaževanje.

Leta 1984 je Skupščina Kulturne skupnosti občine Postojna v skladu z Zakonom o naravni in kulturni dediščini (Zakon o naravni in kulturni dediščini, 1981, Uradni list SRS, 1) sprejela Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna, 1984, Uradne objave, 29).

Odlok, za katerega je strokovne osnove pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, je v veljavi še danes.

Za naravne spomenike so razglašena Palško, Petelinjsko, Veliko in Malo Drskovško jezero.

Varstveni režim določa ohranjanje naravnega stanja in prepoveduje onesnaževanje.

Pri vojaškem urjenju, ki se je izvajalo zlasti na območju Petelinjskega in Palškega jezera, se varstveni režim še naprej ni upošteval. Na Velikem in Malem Drskovškem jezeru so opazne le spremembe, nastale zaradi opuščanja kmetovanja, kar pomeni opuščanje redne košnje na dnu in zaraščanje pobočij.

Ostala jezera so se na podlagi zakona varovala kot naravna dediščina, kjer je varstvo temeljilo na usmeritvah in ne na prepovedih. Inventarizacija naravne dediščine občin Postojna in Pivka je na podlagi novih ugotovitev pomenila razširitev varstva na trinajst jezer (Cernatič-Gregorič in Gorkič, 2005).

Pred ustanovljenim Krajinskim parkom je varstvo Pivških presihajočih jezer temeljilo na Zakonu ohranjanja narave (ZON, Ur.l.RS 96/2004), ki določa sistem varstva naravnih vrednot in ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti z namenom prispevati k ohranjanju narave. Pivška presihajoča jezera so imela na osnovi pravnih predpisov s področja ohranjanja narave poseben pravni status in so varovana območja (ZON, Ur.l.RS 96/2004). Štiri jezera (Palško, Petelinjsko, Veliko in Malo Drskovško jezero) so zavarovana kot naravni spomeniki še na osnovi stare zakonodaje iz leta 1984.

Veliko Zagorsko, Malo Zagorsko in Parsko jezero so bila predlagana za naravne spomenike, vsa ostala jezera pa niso ustrezno zavarovana.

Ekipa

Jana Gržinič

Direktorica Zavoda za turizem Pivka

Erika Kovačič

Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, obiskovalci, delo z lokalnimi prebivalci, projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA (nadgradnja interpretacije v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer)

Tadej Kogovšek

Kmetijska politika, naravovarstvene vsebine, projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA (vodja in koordinator projekta, ukrepi na kmetijskih zemljiščih)

Nina Doles

Projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA (biološke vsebine, krčenje zarasti, upravljanje kmetijskih površin)

Martina Celin

Administracija projektov, projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA (vodenje administracije)

Eva Šabec Korbar

Projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA (komunikacijske aktivnosti, netopirji, dvoživke, ureditev vstopnih točk, urejanje poti)

Andrej Godina

Vodnik