Predstavitev projektnih aktivnosti in rezultatov

V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA smo s serijo aktivnosti izvajali naravovarstvene ukrepe, s katerimi smo prispevali k izboljšanju in ohranjanju izbranih naravovarstveno pomembnih živalskih vrst in življenjskih okolij na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.

Aktivnosti in rezultati na območju presihajočih jezer

Na območju jezerskih kotanj, presihajočih jezer, smo izvajali aktivnosti za izboljšanje stanja oziroma obnovitev kvalifikacijskega habitatnega tipa Natura 2000 presihajoča jezera (HT 3180). V projektu smo na skupno skoraj 50 ha zemljišč vzpostavili primernejšo rabo, prilagojeno ekološkim potrebam vrst.

Odkupili smo 22 ha zemljišč, ki predstavljajo osnovno jedro varovanih površin, na katerih lokalni kmetje skladno z smernicami parka izvajajo prilagojene kmetijske prakse.

Zaradi opuščanja kmetijstva se posamezni deli jezerskih kotanj pospešeno zaraščajo. To vpliva na zmanjšanje življenjskega prostora določenih rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so tudi evropsko pomembne vrste Nature 2000. V projektu smo na 20 ha površin odstranili lesno zarast, ki jih z izvajanjem prilagojenih kmetijskih praks vzdržujejo lokalni kmetje.

Z načrtovanimi ukrepi smo prispevali k izboljšanju življenjskega prostora vrst Nature 2000, kot so: travniški postavnež (Euphydryas aurinia), veliki pupek (Triturus carnifex), mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), pisana penica (Sylvia nisoria), hribski škrjanec (Lullula arborea), močvirski cekinček (Lycaena dispar), kosec (Crex crex), rjavi srakoper (Lanius collurio) in drugih redkih vrst, ki se zadržujejo predvsem v ekstenzivni kmetijski krajini.

Na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera je evidentiranih in raziskanih okrog 140 jam. Jame in brezna so na krasu tudi ponori, estavele in kraški izviri, ki gradijo hidrološki sistem presihajočih jezer. Nekatere jame in brezna so močno onesnažene. V projektu smo dve izmed njih očistili. Udornica Ravnica, ob vasi Juršče, je veljala za najbolj onesnaženo jamo v Sloveniji. V projektu smo načrtovali odstraniti do 1.500 m3 odpadkov, naposled smo očistili skoraj 2000 m3 (1971 m3). Očistili smo tudi Matijevo jamo, ki je izvirna jama Palškega jezera. Zaradi prisotnosti NUS (neeksplodirana ubojna sredstva) so pri čiščenju poleg jamarjev z Inštituta za raziskovanje krasa, sodelovali še člani Jamarske reševalne službe in enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Civilne zaščite Republike Slovenije. Problematiki onesnaženih jam in onesnaževanja kraške podtalnice smo namenili tudi izobraževanje za lokalne prebivalce.

Aktivnosti in rezultati na območju suhih kraških travnikov

Kamnite pašnike, polsuhe in suhe kraške travnike prepletene z mejicami, uvrščamo v habitatni tip Nature 2000 Vzhodna submediteranska suha travišča (HT 62A0). S spremenjeno kmetijsko prakso in opuščanjem kmetijstva se njihov obseg zmanjšuje.

V projektu smo na skupno skoraj 105 ha zemljišč vzpostavili primernejšo rabo, prilagojeno ekološkim potrebam vrst kot so pisana penica (Sylvia nisoria), hribski škrjanec (Lullula arborea) in travniški postavnež (Euphydryas aurinia). Občina Pivka (upravljavec Krajinskega parka) je kupila 20 ha zemljišč, ki predstavljajo osnovno jedro varovanih površin, na katerih lokalni kmetje skladno s smernicami parka izvajajo prilagojene kmetijske prakse.

Zaradi opuščanja kmetijstva se travniki zaraščajo, kar vpliva na zmanjšanje življenjskega prostora določenih rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so tudi evropsko pomembne vrste Nature 2000. V projektu smo na okrog 10 ha površin odstranjevali zarast. Izkrčene površine, tako na odkupljenih kot zasebnih zemljiščih, vzdržujejo lokalni kmetje z redno košnjo ali pašo.

Danes so suhi travniki pretežno v pašni rabi, ki pa se velikokrat izvaja neprilagojeno, kar povzroči mestoma prepašene in pregažene pašnike (predvsem v deževnih obdobjih) oz. neenakomerno popašena območja. Vse našteto negativno vpliva na ohranjenost habitatnega tipa. Z aktivnostmi projekta smo želeli več pozornosti nameniti odpravljanju neustreznih načinov paše.

V projektu smo znanje in izkušnje o upravljanju ter izvajanju naravovarstvenih ukrepov na suhih travnikih nabirali in izmenjevali z domačimi izvajalci različnih naravovarstvenih projektov.

Aktivnosti za ohranjanje dvoživk in rezultati

Presihajoča jezera, kot največja vodna telesa na Pivškem, so pomemben življenjski prostor dvoživkam, med njimi tudi vrsti Nature 2000 – velikemu pupku (Triturus carnifex). Zaradi sezonske pojavnosti pa jezera pupkom predstavljajo ekološko past. Vodostaj jezer se namreč hitro spreminja, zato so za razmnoževanje pupkov in drugih dvoživk ključna sekundarna vodna telesa, kot so kali.

Nekdaj gosta mreža kalov namenjena napajanju živine ali rabi v gospodinjstvih, je zaradi nerabe in pomanjkanja vzdrževanja danes vse redkejša.

V projektu smo obnovili tri kale, v vaseh Parje, Drskovče in Zagorje. V vseh treh primerih kali niso bili v rabi ter zato nekateri že močno zaraščeni in polni mulja. Poleg krčenja zarasti in odstranitve mulja smo ob kalih uredili prostor za opazovanje kala z informativno tablo.

Življenjsko okolje za velikega pupka in druge dvoživke smo širili tudi na pašnikih znotraj parka, kjer smo vzpostavili tri nove kale. Prav kali na pašnikih navadno služijo njihovemu primarnemu namenu in jih kmetje s pridom vzdržujejo, saj jim lajšajo delo dostave vode za pašne živali.

Kako pomembni so kali za dvoživke ter o njihovem pomenu nekoč in danes smo izobraževali tudi lokalno prebivalstvo.

Aktivnosti za ohranjanje netopirjev in rezultati

Netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), ki je težek kot kavna vrečka sladkorja, je v Sloveniji splošno razširjen prebivalec odprte in grmovne krajine. Je prebivalec podstrešij, cerkvenih zvonikov, gradov in opuščenih stavb. V zatočišča vstopa v letu skozi vhodne odprtine, ki morajo biti za prelet brez težav primerne oblike in velikosti.

V projektu smo pregledali potencialna zatočišča na Pivškem, ki so predvsem zvoniki in ostrešja cerkva ter drugih zapuščenih hiš. Na štirih stavbah smo uredili preletne odprtine, ki bodo omogočale prehod netopirjem ter izvedli tudi čiščenje gvana na 9 lokacijah.

Aktivnosti za ohranjanje metulja, strašničinega mravljiščarja, in rezultati

Metulj strašničin mravljiščar (Maculinea teleius) živi na vlažnih travnikih, na katerih uspeva rastlina zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis). Rastlina nudi prostor in hrano gosenici metulja, ki kot buba preživi v mravljišču rdečih mravelj iz rodu Myrmica.

V projektu smo kupili 2 ha zemljišč s prisotno zdravilno strašnico, ki predstavljajo osnovno jedro varovanih površin, na katerih lokalni kmetje skladno z smernicami parka izvajajo prilagojene kmetijske prakse.

Z izvajanjem aktivnosti za izboljšanje stanja strašničinega mravljiščarja, smo pozitivno vplivali tudi na habitatni tip Nature 2000 nižinsko ekstenzivno gojeni travniki (HT 6510).

Podporne aktivnosti

S serijo aktivnosti smo podprli izvedbene aktivnosti na terenu.

Izvedli smo prenovo in vsebinsko nadgradnjo interpretacije narave v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer. V prenovljenem Ekomuzeju obiskovalec spozna posebnosti površja in narave na Pivškem. Interpretacija je nadgrajena z orodji, kot so animacije, videi, interaktivne postaje, ki obiskovalcu dodatno približajo posebnosti tukajšnjega pretakanja vode v podzemlju in življenje posameznih vrst rastlin ter živali.

V projektu smo uredili infrastrukturo na območju Krajinskega parka, ki bo namenjena usmerjanju obiskovalcev. Uredili smo tri vstopne točke v park, v Palčju, Drskovčah in Pivki, nekatere opremili z mesti za ustavljanje in informativnimi tablami, namenjene usmerjanju obiskovalcev na urejeno mrežo poti. Obnovili smo tudi dotrajan kamniti most, Napoleonov most, v naselju Drskovče.

Organizirali smo več poljudnih predavanj in dogodkov o vrstah, življenjskih okoljih, naravovarstveno primerni rabi zemljišč in podobno, tako za lastnike zemljišč, kmete in lokalno prebivalstvo (npr. predavanja, delavnice).

Predavanje Zakaj čistimo kale in kdo so njihovi prebivalci – Zagorje, januar 2024.