Vremenski podatki

Slovenija ima tri prevladujoče tipe podnebja: v vzhodnem delu države prevladuje zmerno kontinentalno, subpanonsko podnebje, v osrednji Sloveniji na nižjih nadmorskih višinah subalpsko podnebje, v hribovitih predelih pa gorsko podnebje. Zahodno od Alpsko-Dinarske gorske pregrade se pojavlja sredozemsko podnebje.
Temperaturni režim je skladno s tem raznolik: na vzhodu so dnevna in letna nihanja temperatur večja, ob morju so manjša, v gorskih predelih pa so temperature na splošno nižje. Povprečna temperatura zraka v Sloveniji se znižuje za približno 5,3 °C na vsakih 1000 metrov višinske razlike.
Pivška kotlina leži v območju zalednega zmernega sredozemskega podnebja in v območju zmernega celinskega podnebja zahodne in južne Slovenije. Zaledno zmerno sredozemsko podnebje prevladuje na zahodnem in v osrednjem kotlinskem delu, reliefno bolj razgiban severni in vzhodni del kotline leži v območju zmernega celinskega podnebja zahodne in južne Slovenije. Skrajni jugovzhodni del območja, pogorje Javornikov in Snežnika, pa uvrščamo v območje gorskega podnebja nižjega gorskega sveta.

Območje Pivške kotline sodi med bolj namočene dele države. Velika količina padavin je posledica lege na alpsko-dinarski pregradi, ki povzroča močne ti. orografske padavine. V povprečju prejme območje na leto okrog 1500 mm padavin, posamezni predeli pa tudi preko 2000 mm. V Pivški kotlini prevladuje submediteranski padavinski režim, s padavinskim viškom jeseni, ko so tu pogosti prehodi
sredozemskih ciklonov s frontami (Genovski ciklon in cikloni, ki nastanejo nad severnim Jadranom).

Povprečna letna temperatura je okrog 9,1 °C (izmerjena na klimatološki postaji Postojna, v obdobju 1981-2010). Strokovnjaki opozarjajo, da so za območje Notranjske bolj kot povprečne letne temperature reprezentativni podatki o temperaturnih ekstremih in razponih. Temperaturni dnevni razponi, minimumi in maksimumi, odločilno vplivajo na vegetacijo. Na podlagi trenda merjenja temperature strokovnjaki ugotavljajo, da se tudi na Pivškem, lahko temperatura v vseh mesecih spusti v bližino ali pod ledišče. Najnižja julijska temperatura 2,3°C je bila izmerjena leta 1960, avgusta 1961 pa celo 1,5 °C.

V Pivški kotlini se pogosto pojavi temperaturna inverzija. Ta nastane ob zadrževanju hladnega zraka v konkavnih reliefnih oblikah (kotanjah) v ne preveč vetrovnih nočeh. Temperaturni obraz pogosto spremlja tudi pojav megle, ki nastane ko se temperatura zraka v kotlini spusti pod rosišče. Pogosta prevetrenost območja, pa preprečuje dolgotrajnejše zadrževanje megle.

Starejši prebivalci še pomnijo ostre in dolge zime, ki pa so od leta do leta močno nihale. Strokovnjaki ugotavljajo, da vse od 60. let 20. stoletja dalje število dni s snežno odejo v Pivški kotlini pada. Zmanjšuje se tako število dni s snežno odejo kot tudi maksimalna višina snežne odeje.
Od 50. let 20. stoletja, ko v Postojni stalno deluje meteorološka postaja, je bila najvišja snežna odeja ( 94 cm) izmerjena leta 1952. V zadnjih dvajsetih letih pa je najvišja snežna odeja segala le 60 cm visoko.

Na lokalne vetrovne razmere najbolj vpliva relief. V dolinsko-kotlinskem delu, kjer se nahaja tudi klimatološka postaja Postojna, je veter šibkejši in manj pogost kot na hribovitem obodu. Prevladuje severo-severovzhodni veter ali burja, ki je najmočnejši pozimi in na grebenih povzroča ukrivljeno rast dreves.
Burja je močan in sunkovit veter, ki nastane, ko hladen zrak z višin Trnovskega gozda, Javornikov, Pivke in Krasa sunkovito pada v Vipavsko dolino in Tržaški zaliv, pri čemer se vse bolj pospešuje. Piha vse leto, pogostejša in najmočnejša je v zimskem delu leta.

– Žled je naravni pojav in hkrati tudi naravna nesreča, ki največjo škodo povzroča na infrastrukturi, npr. električnem omrežju, in drevju. Pojavi se, ko skozi hladne plasti zraka pri tleh začne padati dež, ki se že v zraku ohladi pol 0 °C, a zamrzne šele, ko pade na tla. Žled je najpogostejši na pobočjih in vznožjih Visokega Krasa ter v okoliških območjih, kot so Idrijsko in Cerkljansko hribovje, Brkini in Pivška kotlina. Na Zgornji Pivki je bil prvi večji žledolom zabeležen leta 1896, ko je pustil posledice predvsem v gozdovih. Zadnji večji žledolom, ki je povzročil veliko škode v gozdovih in na električni infrastrukturi, pa je območje prizadel februarja 2014.
– Posamezni deli v zaledju Pivške kotline, npr. območje Snežnika, lahko prejmejo več kot 3000 mm padavin.
– Najnižja temperatura zraka na klimatološki postaji Postojna, je bila -30,5 °C, izmerjena 16. 2. 1956.
– Najvišja snežna odeja na klimatološki postaji Postojna je bila 94 cm, izmerjena leta 1952.

Temperatura zraka

Relativna vlažnost zraka

Povprečna in maksimalna hitrost vetra

Smer vetra

Spletna kamera Petelinjsko jezero

Spletna kamera Palško jezero

– Bernot, F., 1987. Klimatske razmere v občinah Ilirska Bistrica, postojna, Cerknica in Logatec. V: Habič, P. (ur.). Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 95-108.
– Dolinar, M., Frantar, P., Hrvatin, M., 2008. Vpliv podnebne spremenljivosti na pretočne in padavinske režime v Sloveniji. Ljubljana, ZRC SAZU, 8. str.
– Gabrič, A., 2015. Podnebne značilnosti občin Postojna in Pivka. V: Klemenčič, M., Kmetec, T., Košir, S., Sirše, M (ur.). Postojna in Pivka 2015, Na vetrovni strani Postojnskih vrat, v deželi furmanov in zelenega krasa. Ljubljana, Društvo mladih geografov Slovenije, str. 26-31.
– Nadbath, M., 2007. Meteorološka postaja Postojna. Mesečni bilten, 14, 8, str. 48-53.
– Ogrin, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, str. 39-56.
– Orožen Adamič, M., 1987. Žled, pomemben pokrajinski dejavnik. V: Habič, P. (ur.). Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 123-130.
– Rakovec, J., 2004. Jezera hladnega zraka slovenske raziskave. V: Hočevar, A. (ur.). Pol stoletja Slovenskega meteorološkega društva. Ljubljana, Slovensko meteorološko društvo, str. 269-281.