Finančni mehanizem EGP: ReNature

Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera

Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera

Na Občini Pivka smo skupaj s partnerji v maju 2022 začeli izvajati dvoletni projekt Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera – ReNature.

1.196.385,00 € vreden projekt, v katerem bodo projektni partnerji obnovili 45 ha travnikov in visokodebelnih sadovnjakov ter 8 kalov in velban studenec na območju Brkinov, Vremščice in Košanske doline, sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP 2014-2021 ter pripadajoče slovenska udeležba. Projekt se izvaja v okviru programa blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, v sklopu Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb – Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov. Vzpostaviti želimo inovativen mehanizem za boljšo usposobljenost upravljanja travnikov in mokrišč, z namenom spodbujanja doseganja ekoloških in gospodarskih potencialov občutljivega kraškega območja. V projektu želimo vključiti tudi lokalno prebivalstvo preko koncepta ekosistemskih storitev in participativnega sodelovanja deležnikov v celostno upravljanje, kar bi dolgoročno prispevalo k zmanjšanju toplogrednih plinov in omogočalo boljše prilagajanje na podnebne spremembe.

S projektnimi aktivnostmi bomo izboljšali stanje suhih kraških travnikov in mokriščnih ekosistemov ter nekaterih evropsko pomembnih vrst in območij Nature 2000

Na občini Pivka bomo v projektu obnovili 6 ha travniških površin na več območjih v Košanski dolini ter uvajali saditev visokodebelnih sadovnjakov ter izvajali različne ozaveščevalne in izobraževalne dogodke.

Travniški in mokriščni ekosistemi opravljajo različne funkcije, pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst in človekovih dejavnosti. Strokovnjaki s področja biologije, ekologije in varstva narave z Univerze na Primorskem in Norveškega inštituta za raziskovanje narave bodo v projektu kartirali in popisali ekosistemske storitve (koristi človeka od lokalne krajine in narave), ki jih nudijo omenjeni ekosistemi.

Projektni partnerji se bomo do spomladi 2024 ukvarjali tudi z ozaveščanjem širše javnosti, s poudarkom na lokalnem prebivalstvu. V ta namen bomo  izvedli več izobraževalnih aktivnosti ter dogodkov o potrebah po prilagajanju podnebnim spremembam, pomenu posameznih vrst in življenjskih okolij za lokalno prebivalstvo, lastnike zemljišč, strokovnjake in druge deležnike.

Vrednost projekta znaša 1.196.385,00 EUR.

Koordinator (vodilni partner): Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija

Partnerske institucije:

  • Občina Pivka
  • Univerza na Primorskem
  • Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
  • Norveški inštitut za raziskovanje narave (NINA)

Vodja projekta na Občini Pivka: Kaja Vereš

Financer projekta: Finančni mehanizem EGP in pripadajoča slovenska udeležba

Trajanje projekta: 1. 5. 2022 – 30. 4. 2024

Evropski sklad za regionalni razvoj: PIVKA.KRAS.PRESIHA (Evropski sklad za regionalni razvoj)

Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera

Projekt Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (PIVKA.KRAS.PRESIHA) je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v sklopu tematskega cilja 6, prednostne osi 6: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti.

Partnerji v projektu so poleg vodilnega partnerja Občine Pivka še Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Projekt bo predvidoma zaključen do 31. 9. 2023. Območje izvajanja projekta je Krajinski park Pivška presihajoča jezera.

Cilj projekta je usmerjen v ohranjanje kmetijske krajine na območju Krajinskega parka. Aktivnosti so usmerjene v ohranjanje oziroma izboljšanje stanja habitatnega tipa presihajoča jezera (mokrotni travniki) in vzhodna submediteranska suha travišča. Tarčne vrste so strašničin mravljiščar in travniški postavnež (metulji), hribski škrjanec in pisana penica (ptiči), veliki pupek (dvoživke) in mali podkovnjak (netopirji). Prioritetne vrste in habitatni tipi so določeni na EU ravni. Poleg tega je del sredstev namenjenih interpretaciji varstva narave in urejanju osnovne infrastrukture KP PPJ. Zelo pomemben sklop je namenjen aktivnostim za ozaveščanje in sodelovanju s prebivalci in drugimi ključnimi deležniki (lastniki in upravljavci zemljišč).

Vrednost projekta je ocenjena na 3.060.831,86 EUR, od tega predstavljajo sredstva EU 2.965.520,27 EUR.

Na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU izvaja raziskave v okviru projekta »Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni« (ARRS št. L7-2630)

Triletni projekt se je začel septembra 2020 in nadaljuje raziskave, opravljene med leti 2016 in 2019. Osnovni namen projektov je iskanje rezervnega vodnega vira, ki bi v primeru morebitnih motenj lahko začasno nadomestil zajetje v Malnih.

Osnovni namen projektov je iskanje rezervnega vodnega vira, ki bi v primeru morebitnih motenj lahko začasno nadomestil zajetje v Malnih. Raziskave na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera vključujejo razumevanje regionalne dinamike vodonosnika v jamah in na površju v različnih hidroloških stanjih. Merimo vodostaje jezer in nivoje vode v jamah, temperaturo in električna prevodnost vode. Opravljamo tudi občasne analize vode, ki vključujejo mikrobiološke in kemijske pokazatelje kakovosti vode. Načrtujemo nadaljnje speleološke raziskave in kartiranje jam, ki imajo dostop do regionalne podtalnice. Z numeričnim hidrološkim modelom bomo predvideli neznane podzemne kraške kanale, smer in hitrost pretakanja vode. Rezultati bodo pomagali razkriti, kako se spreminjajo hidrološke razmere med Petelinjskim jezerom, Palškim jezerom in Jamo v Ždinku. Na podlagi tega bomo izračunali vodno bilanco omenjenih jezer in predvideli spremembe regionalnega hidrološkega gradienta.

Slike 1: Terensko delo. (Levo zgoraj) Hidrološke meritve in vzorčenje v Jami v Ždinku. (Desno zgoraj) Začasna hidrološka merilna postaja v Petelinjskem jezeru. (Levo spodaj) Meritve temperature in električne prevodnosti vode Trnjskih izvirov. (Desno spodaj) Meritve pretoka dolvodno od izvira Mišnik.

Literatura:

Mayaud, C., Gabrovšek, F., Blatnik, M., Kogovšek, B., Petrič, M., Ravbar, N., 2019. Understanding flooding in poljes: a modelling perspective. Journal of Hydrology 575, 874-889. doi: 10.1016/j.jhydrol.2019.04.092.

Ravbar, N., Mayaud, C., Blatnik, M., Petrič, M., 2021. Determination of inundation areas within karst poljes and intermittent lakes for the purposes of ephemeral flood mapping. Hydrogeology Journal 29 (1), 213-228. doi: 10.1007/s10040-020-02268-x.

Kontaktne osebe:

ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa

Titov trg 2

SI-6230 POSTOJNA

https://izrk.zrc-sazu.si

Projekt Ekomuzej Pivških presihajočih jezer (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja)

V letu 2013 je bil izveden projekt Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, katerega vrednost je znašala 108.053 EUR, od tega je bilo 65.218 EUR pridobljenih iz Evropskega kmetijskega sklada, in sicer iz programa razvoja podeželja 2007–2013.

Ekomuzej Pivških presihajočih jezer predstavlja zgodbo o vodi na kraškem svetu Zgornje Pivke. Posebna geološka zgradba območja v povezavi z neenakomerno razporejenimi padavinami povzroča veliko nihanje gladine kraške podtalnice. Ob visokih vodah nastane v dolini kar sedemnajst presihajočih jezer. Za spoznanje njihovega nastajanja je potrebno zavrteti posebno mlinsko kolo. Predstavitve posameznih jezer vključujejo tudi življenje domačinov v pokrajini, kjer je enkrat preveč, drugič pa premalo vode. Makete najpomembnejših življenjskih okolij: mokrih in suhih travnikov, grmišč, gozdov in jam dopolnjujejo predstavitve izjemno pestrega rastlinskega in živalskega sveta v Pivški kotlini.

Učna pot na Čistilni napravi Živa

V letu 2016 smo  v sodelovanju s podjetji CID čistilne naprave, Godina, Kovod in Gea Art izvedli projekt UČNA POT NA ČISTILNI NAPRAVI ŽIVA.

Učna pot na čistilni napravi Živa je vzpostavljena skladno s cilji in začasnimi upravljavskimi smernicami Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera s področja varstva vodnih virov in preprečevanja onesnaževanja ter z izvajanjem izobraževanja in ozaveščanjem o pomembnosti varstva voda, še posebej na kraškem terenu, ki ima zelo slabe samočistilne sposobnosti.

Namen projekta je opozoriti na posebnosti kraškega sveta in na pomen čistilne naprave kot nepogrešljive infrastrukture za potrebe ohranjanja čiste vode v tem občutljivem okolju ter predstaviti postopke čiščenja odpadnih voda.

Pozornost smo namenili tudi globalnim vidikom problematike s čisto pitno vodo – čeprav se zdi, da imamo na našem planetu vode na pretek, temu ni tako. Dostopne pitne vode je manj kot 1 %! Temu primerno se moramo začeti obnašati in učna pot na čistilni napravi Živa svoje obiskovalce poduči prav o tem.

Učna pot na čistilni napravi je namenjena organiziranim in vnaprej napovedanim skupinam, v prvi vrsti šolajočim se otrokom in mladini, zagotovo pa bo zanimiva tudi za druge skupine obiskovalcev.

Izvajanje razvoja trajnostnega turizma v skladu s smernicami nacionalnega parka/zaščitena območja regij (mednarodno sodelovanje – program LEADER-CLLD)

Trajanje projekta: 1. 9. 2017 do 31. 7. 2021

Partnerji: LAS Development Centre Estonia  (vodilni partner), LAS Green Riverland Partnership Estonia, LAS Kodukant Läänemaa Estonia, LAS Cesis District Rural Partnership v Latvia, LAS Business Association of North Kurzeme v Latvia, LAS med Snežnikom in Nanosom (Krajinski park Pivška presihajoča jezera), LAS Dolina Soče, LAS ATAHCA na celinski Portugalski, LAS ADRAMA na otoku Madeira na Portugalskem

aKTIVNOSTI: soorganizacija skupnih aktivnosti in vodenja projekta, sodelovanje pri organizaciji poletne univerze, udeležba in sodelovanje na študijskih turah in poletnih univerzah v tujini.

Užitni in čutni parki (program LEADER-CLLD)

Projekt Užitni in čutni parki namenjeni medgeneracijskemu izobraževanju v smeri samooskrbe in trajnostnega razvoja podeželja na področju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica (UČP)  je bil s strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja izbran za sofinanciranje v skupni višini 49.728,19 EUR.

V projektu je sodelovalo sedem partnerjev: Zavod Znanje Postojna, Občina Postojna, Občina Pivka, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, Zdenka Žakelj s. p.

V vasi Zagorje se je okolica otroškega igrišča uredila v užitni in čutni park,  izvedene so bile delavnice na temo uporabe zdravilnih zelišč.  V Pivki so bile izvedene delavnice za načrtovanje užitnega in čutnega parka v Pivki ter pripravljen idejni in izvedbeni načrt.

Culturecovery (Interreg Centralna Evropa)

Občina Pivka je izvajala evropski projekt CULTURECOVERY, namenjen varstvu in obnovi nesnovne kulturne dediščine na območju centralne Evrope s pomočjo Ekomuzejev.

Projekt CULTURECOVERY je bil prijavljen na transnacionalni program Central Europe (Srednja Evropa) 2014–2020 (Interreg CENTRAL EUROPE) na prioritetni osi 3: Sodelovanje na področju naravnih in kulturnih virov za trajnostno rast v srednji Evropi z osredotočenostjo na izboljšanju zmogljivosti za trajnostno rabo kulturne dediščine in virov.

Glavni namen projekta CULTURECOVERY je bilo varovanje in obnova nesnovne kulturne dediščine Srednje Evrope s pomočjo ekomuzejev kot pospeševalcev lokalnega razvoja.
Projekt je trajal tri leta, vreden je bil 1,5 milijona evrov, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Vodilni partner projekta je bila občina Cervia z Ekomuzejem soli in morja, preostalih devet partnerjev prihaja iz Hrvaške, Poljske, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Med partnerji je bila tudi Občina Pivka, ki je svoj del projekta, vrednega 146.840 EUR pokrila s proračunskimi sredstvi v vrednosti 15 odstotkov.

V okviru projekta CULTURECOVERY so partnerji raziskali in prepoznali najboljše prakse v Evropi s področja upravljanja Ekomuzejev in promocije nesnovne kulturne dediščine. Vsak izmed partnerjev je na svojem območju organiziral več participativnih delavnic, na katerih se je s pomočjo lokalne skupnosti preučilo predlagane ukrepe varstva nesnovne kulturne dediščine. V okviru projekta so bila organizirana izobraževanja oživitve in prenosa tradicionalne kulturne dediščine na mlajšo generacijo in delavnice z osnovnošolci.

Interaktivni turizem za vse (projekt sodelovanja programa LEADER-CLLLD)

Interaktivni turizem za vse je projekt sodelovanja LAS v katerem sodelujejo Partnerstvo LAS Zasavje, LAS Notranjska, LAS V objemu sonca, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in LAS Med Snežnikom in Nanosom (Občina Pivka – Krajinski park Pivška presihajoča jezera).

Za izvedbo aktivnosti projekta smo pridobili sredstva na 3. javnem razpisu za Podukrep 19.3: Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja LAS. V partnerstvu so potekale skupne promocijske aktivnosti, kot npr. izdelava celostne grafične podobe projekta, nastale so skupne multimedijske vsebine, skupna predstavitev vsebin na mobilnih intermedijskih točkah, izobraževanje za vodnike,  izdelava interpretacijskega načrta ter skupne novinarske konference.

Za izvedbo aktivnosti v operaciji Interaktivni turizem za vse je bilo Občini Pivka odobrenih 59.000 EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.  Z delom smo zaključili v decembru 2020.

V projektu Interaktivni turizem za vse smo sledili novim smernicam in razvoju dostopnega turizma v Evropi,  saj smo razvili nekaj novih nišnih turističnih produktov, ki so namenjeni predvsem ranljivim skupinam: gibalno oviranim osebam, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim osebam, osebam s težavami v duševnem zdravju in starejšim.
V projektu smo pridobili novo opremo: maketo za slepe in slabovidne, tipni zemljevid, VR očala, FM radijske sprejemnike in oddajnike, izdelali smo image filme o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, 360° video posnetke in fotografije.

Vzpostavitev eko šotorišča za gibalno ovirane (program LEADER-CLLD)

Partnerji: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Projektni partnerji: Občina Pivka, Izobraževanje Tamara Urbančič s.  p., Rihard Baša s. p.

Skupna vrednost projekta: 69.532,89 EUR z DDV; 58.989,06 EUR brez DDV
Vrednost sofinanciranja: 47.191,24 EUR brez DDV
Na drugem javnem pozivu LAS med Snežnikom in Nanosom – program LEADER/CLLD, ki ga je 14. 2. 2017 objavila LAS med Snežnikom in Nanosom, je bila januarja 2018 potrjena operacija »Vzpostavitev trajnostnega šotorišča za gibalno ovirane«, ki je v višini 80 % sofinancirana s sredstvi EU, Evropski sklad za regionalni razvoj.

Namen operacije je bil prispevati k boljši in bolj dostopni turistični ponudbi na območju LAS. Cilj je bil vzpostavitev trajnostnega šotorišča s prilagoditvami za gibalno ovirane v parku ob Srednji gozdarski in lesarski šoli in vključevanje lokalnih ponudnikov, kar prispeva k nadgradnji turistične ponudbe.

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna je nastopila kot vodilni partner operacije. V sklopu operacije so uredili vhodni del v dijaški dom oz. Youth hostel Proteus, ki je s klančino za gibalno ovirane osebe postal bolj dostopen.

V okviru operacije je Občina Pivka (Krajinski park Pivška presihajoča jezera) postavila interaktivni informativni pano v parku ob SGLŠ, ki je namenjen predstavitvi Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer in Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. V sklopu projekta je zunanji izvajalec v sodelovanju s strokovnim osebjem parka izvedel 10 prilagojenih vodenj za ranljive skupine na območju KPPPJ in v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer.

Podatki o financiranju:
Vrednost upravičenih stroškov operacije: 69.532,89 EUR
Sofinanciranje ESRR 47.191,24 ali 80 % upravičenih stroškov.
Vrednost upravičenih sredstev za sofinanciranje Občine Pivka 4.557,36 EUR

Carnivora Dinarica (Interreg Slovenija-Hrvaška)

Projekt Carnivora Dinarica je bil namenjen izboljšanju varstvenega stanja velikih zveri na Natura 2000 območjih Javorniki-Snežnik, Notranjski trikotnik, Gorski Kotar in Severna Lika, ki tvorijo edinstveno sklenjeno čezmejno gozdno območje v Srednji Evropi.

Projekt se je osredotočal na štiri skupne izzive: na konkretizacijo strategij in odpravljanje vrzeli v čezmejnem upravljanju populacij medveda, volka in risa, zmanjševanju tveganj oziroma možnostim sobivanja ter ekosistemskim vlogam zveri.

Cilji projekta so bili:

izboljšanje čezmejnega upravljanja populacij s harmonizacijo ukrepov za volka in risa, z boljšim poznavanjem groženj, ‘povezljivosti’ habitatov, ekosistemskih storitev in okrepljenim sodelovanjem ustanov iz obeh držav;  zmanjšanje tveganj z  demonstracijskimi aktivnostmi, kot so kmetija dobrih praks, ograje za preprečevanje škod, pastirski psi, dinamična signalizacija za prometnice, obora za osirotele risje mladiče, medovarni smetnjaki, ukrepi za usmerjanje obiska na območjih NP Risnjak, Snežnika in ob delu Kolpe ter vzpostavitev središča za usmerjanje in ozaveščanje o velikih zvereh v Krpanovem domu v Pivki; okrepiti sposobnosti, znanja in zavedanje o pomenu in načinih sobivanja človeka in velikih zveri prek usposabljanj nacionalnih in lokalnih deležnikov ter prebivalcev konfliktnih območij.

Občina Pivka je v okviru projekta vzpostavila Center o velikih zvereh Dina Pivka v Krpanovem domu Pivka. Namen je bil velike zveri in sobivanje predstaviti celovito in na način, privlačen za obiskovalce, zlasti mladino, družine, ljubitelje narave, rejce domačih živali, lovce, vse, ki jih zanima področje velikih zveri in sobivanje z njimi. Glavna smernica v projektu je bila prevajanje znanstvenih in strokovnih spoznanj v jezik, ki ga razumejo tudi otroci; želeli smo, da so raziskave o velikih zvereh razumljive vsem. Izbrali smo način, ki se opira zlasti na moderne tehnologije, te pa obiskovalcem omogočajo samostojno raziskovanje vsebin in tudi preverjanje lastnih dosedanjih znanj na zabaven način.

Vrednost projekta je znašala 2,35 milijona evrov, evropsko sofinanciranje  je 85-odstotno, delež Občine Pivka v projektu je znašal 741 tisoč evrov. Projekt je potekal od 1. 9. 2018 do 30. 9. 2021.

Vodilni partner je bila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, partnerja na slovenski strani Zavod za gozdove Slovenije in Občina Pivka, na strani Republike Hrvaške pa Javni zavod Nacionalni park Risnjak, Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu, Združenje za varstvo narave in ohranjanje biološke raznovrstnosti WWF Adria s sedežem v Zagrebu, občina Vrbovsko ter Primorsko-goranska županija. Pridruženi partnerji so bili še Zavod RS za varstvo narave, Hrvaška agencija za okolje in naravo in NINA Norveški inštitut za raziskovanje narave.

NATURE&WILDLIFE (Interreg Slovenija-Hrvaška)

V projektu smo na čezmejnem območju Dinarskega krasa razvili turistični produkt doživetja narave in divjih živali – Explore the wondernature, ki  v največji meri sledi smernicam odgovornega ravnanja z naravo, še posebej rabe rjavega medveda v turizmu. Gre za eno le še treh območij v Evropi (poleg Dinaridov še Karpati in Skandinavija), kjer so še ohranjene vse tri vrste velikih zveri (medved, ris, volk).

Projekt je v tematski čezmejni turistični produkt povezal izjemno naravno in kulturno dediščino, jo nadgradil z interpretacijo in novo infrastrukturo za obiskovalce ter tako povečal privlačnost destinacije za specifične ciljne skupine obiskovalcev.

Partnerji: RRA Zeleni kras d. o. o., Občina Pivka, Javni zavod za kulturo, turizem in medgeneracijsko sodelovanje Snežnik, Jezerski hram – Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Cerknica, Javna ustanova Nacionalni park Risnjak, Lokalna razvojna agencija PINS d. o. o., Riječka razvojna agencija PORIN d. o. o., Subjekt d. o. o.

Pridruženi partnerji: Woodland Ways Ltd, The World Owl Trust iz Velike Britanije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije

Občina Pivka je v okviru projekta postavila unikatna interpretativna igrala iz naravnih materialov na temo gozdnih živali in pojavov v Krajinskem parku, izdelali smo aplikacijo za mobilne naprave, ki obiskovalce vodi po poteh med Pivškimi jezeri ter interaktiven tiskan zemljevid območja, izvedli smo 16 delavnic za turistične ponudnike in lokalne prebivalce ter izdelali promocijski material.

Vrednost upravičenih stroškov projekta je znašala 982.694,29 EUR. ESRR projekt je sofinanciran v višini 835.290,12 EUR oziroma 85 odstotkov upravičenih stroškov. Vrednost upravičenih stroškov Občine Pivka je znašala 181.084,48 EUR, od tega je bilo iz sredstev ESRR  Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Hrvaška, prednostna os 2: Ohranjanje in trajnostna raba naravnih in kulturnih virov, Programski specifični cilj 2.1 Aktivno ohranjanje dediščine preko trajnostnega turizma sofinanciranih 153.921,80 EUR.

Projekt je potekal 30 mesecev, od 1. 9. 2018 do 28. 2. 2021.

Večsenzorna doživetja, povezana z gradovi in vilami čezmejne regije za odličnost v turizmu – MerlinCV (Interreg Italija-Slovenija)

MerlinCV je čezmejni strateški projekt, sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Italija–Slovenija 2014–2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen projekta je z inovativnimi, integriranimi, tematskimi in v trajnostni turizem usmerjenimi turističnimi produkti na slovensko-italijanskem čezmejnem območju prispevati k večji prepoznavnosti turistične regije.

V okviru projekta so bile organizirane številne aktivnosti na področju oblikovanja novih turističnih produktov ter izobraževanja relevantnih deležnikov. Projektne aktivnosti so bile oblikovane na podlagi študij ter prenosa dobrih praks iz primerljivih okolij. Na tej podlagi je bila oblikovana spletna in mobilna aplikacija, ki služi kot baza podatkov lokalne turistične ponudbe in pripomoček za načrtovanje turističnih itinerarijev. Za lokalne turistične ponudnike je bilo izvedenih več pilotnih projektov: izobraževalne delavnice, mreža, t. i. »Skupnost lokalne ponudbe«, individualizirani itinerariji in zgodbe v turizmu.

Občina Pivka je eden od osmih projektnih partnerjev in je v okviru projekta aktivno sodelovala pri valorizaciji in revitalizaciji dediščine gradov (Šilentabra in graščine Ravne), izvedbi pilotnih aktivnosti in pilotnih projektov ter zgodbah v turizmu.

V sklopu projektnih aktivnosti so bili organizirani muzejski večeri in izobraževalne delavnice na temo kulturne dediščine in turizma za lokalno skupnost in ostale zainteresirane deležnike. Vzpostavljena je bila spletna in mobilna aplikacija, kjer je predstavljena lokalna turistična, gostinska in ostala ponudba. Prav tako je bila vzpostavljena tematska kolesarska pot, ki med seboj povezuje glavnino turističnih točk v občini.

Ena izmed glavnih aktivnosti v projektu zajema podrobno znanstveno študijo, s pomočjo katere je bil predstavljen razvoj graščine Ravne skozi različna zgodovinska obdobja ter obeti za prihodnost. Študija služi tudi kot podlaga za pripravo muzejske razstave o omenjeni graščini.

Podatki o financiranju:
Vrednost upravičenih stroškov projekta 2.583.296,29 EUR
Sofinanciranje ESRR 2.195.801,84 EUR ali 85 % upravičenih stroškov
Od tega delež projektnega partnerja Občina Pivka
Vrednost upravičenih stroškov za sofinanciranje Občine Pivka 232.075,00 EUR
Sofinanciranje ESRR 197.263,75 EUR

Projekt Secap (Interreg Italia Slovenia)

Projekt SECAP je del programa Interreg Slovenija–Italija. Skupen izziv projekta je nuditi občinam partnerskih območij praktično podporo pri izvedbi trajnostnih energetskih politik in pri prilagajanju okoljskim spremembam, ki se ugotavljajo na prehodu iz Trajnostnega energetskega akcijskega načrta (SEAP) v Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP). Glavni cilj projekta je pomagati lokalnim operaterjem izboljšati sposobnost energetskega načrtovanja z osredotočenjem na energetsko varčevanje, obnovljive vire, zmanjšanje emisij CO2 in na omilitvene ukrepe, ki so povezani s podnebnimi spremembami.

Sprememba, ki jo želimo uvesti, izhaja iz strateškega čezmejnega pristopa, s katerim bomo zagotovili hitre ukrepe za prilagajanje in skladnost med različnimi sektorji in ravnmi upravljanja. Namen tega je razumeti vplive podnebnih sprememb in razviti ter uvesti politike, da bi zagotovili optimalno raven prilagajanja z razvojem regionalnih in lokalnih strategij, ki bi bile skladne z nacionalnimi. Prisotnost slovenskih ministrstev (kot pridruženih partnerjev) in dežele FJK zagotavlja izmenjavo izbir z organi upravljanja ter usklajenost strategije z akcijskimi načrti ter z nacionalnimi in deželnimi razvojnimi politikami.

Predvideni rezultati so: čezmejna enotna strategija, ki bo zagotovila prehod v zeleno gospodarstvo in zagotavljala nove priložnosti zaposlitve; izobraževalni tečaji za občine in ozaveščanje javnosti; prehod iz nekaterih Trajnostnih energetskih akcijskih načrtov (SEAP) v Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP); druge pilotne aktivnosti za opredelitev metodologij za SECAP, ki bodo prilagojene lokalnim potrebam ter majhne infrastrukturne investicije, namenjene spremljanju emisij v ozračje in energetski porabi, ter kot primeri dobre prakse.

V občini Pivka bomo na Krpanovem domu, kot največjem večnamenskem javnem objektu z notranjo površino 3.052,2 m² izdelali toplotni ovoj objekta, ki bo imel pozitivne učinke ter bo prispeval k učinkoviti rabi energije in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter emisij trdnih prašnih delcev v ozračje. Ker si želimo, da bi projekt prinesel tudi demonstracijske učinke, bosta poleg izvedbe toplotnega ovoja objekta, na ravnem delu strehe urejeni še dve zeleni strehi v skupni površini približno 130m². V sklopu izvedbe toplotnega ovoja, bo izvedena toplotna izolacija zunanjih betonskih sten, kjer je to potrebno bo zamenjano stavbno pohištvo, na določenih delih bo urejeno odvodnjavanje meteorne vode ter ostali ukrepi potrebni za doseganje primerne funkcionalnosti, toplotne izolativnosti in energetske učinkovitosti javnega objekta. Projekt  bo zaključen konec leta 2021.

Partnerji: Regione Friuli Venezia Giulia – Direzione ambeinte ed energia, Università degli studi di Trieste, Area Science Park, Città metropolitana di Venezia, Università IUAV di Venezia, Unioncamere Veneto, GOLEA, LEAG, RRA LUR, Občina Pivka

Spoznavanje Pivških presihajočih jezer s kolesi (Društvo Drobnovratnik)

Društvo Drobnovratnik je izvajalo eno leto trajajoči projekt Spoznavanje Pivških presihajočih jezer s kolesi, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. S projektom so aktivno prispevali k razvoju in lažjemu zagonu takrat ravno ustanovljenega zavarovanega območja: Krajinski park Pivška presihajoča jezera, katerega poslanstvo je zagotavljanje trajnostnega razvoja in ohranjanja biotske pestrosti na Pivškem.

Člani društva so v sodelovanju z lokalnimi deležniki (lastniki zemljišč, mladi prevzemniki kmetij, lastniki kmetij z dodanimi vsebinami, zainteresirana javnost idr.) usmerili moči v izvajanje naravovarstvenih akcij ter pripravo dobrih temeljev za razvoj naravi prijaznega turizma na območju parka.

Izvedli so dve terenski akciji za izboljšanje stanja dveh tarčnih habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst na območju Natura 2000 v občini Pivka. Z odstranjevanjem drevja in grmovja na delu zaraščajočih površin so prispevali k ohranitvi biotsko pestrih suhih kraških travišč. S košnjo dela naravovarstveno pomembnih mokrotnih travnikov v ustreznih časovnih obdobjih, pa so zagotovili ustrezen habitat za ogrožene vrste metuljev.

Izdelali so predlog kolesarskih poti na območju KP Pivška presihajoča jezera, primernih za izvajanje vodenih kolesarskih izletov. S tem so prispevali k širitvi možnosti za oblikovanje novih turističnih produktov, ki imajo dodano vrednost za lokalno prebivalstvo in temeljijo na trajnostno naravnem izkoriščanju dobrin (turizem, ekološko kmetijstvo, lesarstvo …).

Občuten problem zavarovanega območja predstavljata tudi povečevanje števila obiskovalcev in pomanjkljiva turistična infrastruktura. Z izvedbo monitoringa obiskovalcev na območju Pivških presihajočih jezer smo dobili oceno obremenjenosti območja ter vpogled v morebitne negativne vplive na najbolj občutljive dele narave. Pridobljeni podatki so dobra podlaga za nadaljnje usmerjanje obiskovalcev v sklopu Načrta upravljanja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.

Izvedli so izobraževanja za kandidate za interpretatorje narave na kolesih. Z natečajem za lesene uporabne izdelke, spominke in označevalne elemente na turističnih poteh pa so spodbudili vse zainteresirane mojstre obdelave lesa k ustvarjalni uporabi te naravne dobrine, ki je je na Pivškem v izobilju. Vse aktivnosti so bile smiselno povezane tako z vsebinami za trajnostni razvoj turizma, interpretacijo biotske raznovrstnosti kot s promocijo varstva narave med lokalnim prebivalstvom in v širšem prostoru.

SODELOVALI SMO:

Prispevek k poznavanju ekologije in upravljanju z izbranimi endemičnimi ali zavarovanimi vrstami nevretenčarjev v porečju reke Pivke – FAMNIT (projekt ŠIPK)

Projektni časovni okvir: april 2019–julij 2019

V okviru Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist smo v aprilu začeli s štirimesečnim projektom, ki se ukvarja z izbranimi zavarovanimi ali endemičnimi vrstami nevretenčarjev v porečju reke Pivke. Pri projektnih aktivnostih smo združili moči Lokalni pospeševalni center Pivka ter Ekomuzej Pivških presihajočih jezer in študenti Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Prvi cilj projekta je bil proučevanje pojavljanja in sezonske dinamike endemičnega raka kraškega škrgonožca (Chirocephalus croaticus), ki je poznan le iz Pivških presihajočih jezer in so ga v preteklosti redno beležili le v Petelinjskem jezeru. Kraškemu škrgonožcu Petelinjsko jezero verjetno ustreza zaradi odsotnosti rib in večine ostalih plenilcev,  v delu leta ko voda presahne, pa rakec preživi v obliki jajčec. V projektu so strokovnjaki z Univerze na Primorskem s študenti ugotavljali številčnost te zanimive živalce ter v kolikšni meri je številčnost odvisna od različnih okoljskih dejavnikov.

Drugi cilj je bil proučiti prisotnost in izbrane populacijske parametre dveh vrst metuljev, značilnih za vlažna travišča. Obe izbrani vrsti pripadata družini modrinov (Lycaneidae) in sta uvrščeni na seznam Natura 2000 vrst. Strašničin mravljiščar (Phengaris teleius) je vrsta s specifičnimi zahtevami, saj za dokončanje svojega življenjskega kroga med drugim gosenica potrebuje prisotnost hranilne rastline zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis) in gostiteljskih mravelj iz rodu Myrmica. Močvirski cekinček (Lycaena dispar) je prav tako prisoten predvsem na vlažnih travnikih, a se pojavlja pogosto tudi ob jarkih in vodotokih, kjer je prisotna obvodna vegetacija. Gosenica se hrani na kislicah (Rumex spp.).

Ker je izbrano področje del kulturne krajine in je v tesni povezavi s človekom, smo v projektu ugotavljali tudi, kaj ohranjena narava pomeni za ljudi. Projektne aktivnosti in rezultati bodo prispevali k boljšemu poznavanju izbranih vrst in bodo v pomoč pri naravovarstvenih ukrepih v bodoče.

Life lynx – Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem (Program LIFE)

Projektni časovni okvir: 7. 2017–31. 3. 2024

Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je tako potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. V projektu bomo v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter s tem preprečili izumrtje naše populacije. Hkrati se bomo zavzemali za ohranjanje močne podpore javnosti in ključnih deležnikov za ohranitev risa, kar bomo dosegli tudi z izdelavo upravljavskih orodij, ki bodo temeljila na rezultatih znanstvenih raziskav. Sodelovali bomo z državami EU, v katerih ta populacija risov živi, ter na sistematičen način zagotovili dolgoročno ohranitev doseljenih živali in skrbeli za sprejemanje širše javnosti za varovanje risa. Sprejemanju projekta s strani deležnikov in širše javnosti bomo namenili veliko pozornosti, saj je tesno sodelovanje z lokalnimi prebivalci in vsemi deležniki v procesu reševanja populacije risa ključnega pomena za njeno dolgoročno ohranitev. Izdelali bomo strateške dokumente na nacionalnih nivojih in na nivoju populacije, s katerimi bomo zagotavljali dolgoročno ohranitev obnovljene populacije. Znanstvena orodja, ki jih bomo na podlagi podatkov iz projekta razvili, nam bodo namreč omogočila razumevanje razvoja populacije, spremljanje uspešnosti ponovne naselitve, testiranje različnih upravljavskih scenarijev ter izbor najboljšega načina upravljanja s populacijo. Dolgoročni cilj projekta je razvoj populacije v uspešno delujočo enoto, ki bo kot del metapopulacije zmožna samostojnega in dolgoročnega obstoja na tem ozemlju. Prav tako bomo omilili vplive razdrobljenosti habitata preko prizadevanj za vzpostavitev povezanosti z drugimi okoliškimi populacijami in upoštevanja zahtev vrste v prostorskem načrtovanju.

https://www.lifelynx.eu/

Life Dinalp Bear – Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah (Program LIFE)

Projektni časovni okvir: 1. 7. 2014–30. 6. 2019

V politično razdrobljenem območju Evrope je eden izmed glavnih ciljev ohranjanja in upravljanja z rjavim medvedom čezmejno sodelovanje in upravljanje na nivoju populacije. Žal je ta cilj pogosto težko doseči. To težavnost želimo preseči v okviru držav Hrvaške, Slovenije, Italije in Avstrije s pomočjo obsežnega LIFE+ projekta, ki je v večinskem delu sofinanciran s strani Evropske komisije (69 %) in se dotika populacije rjavega medveda v Severnih Dinaridih in jugozahodnem delu Alp. Projekt LIFE DINALP BEAR je trajal od 1. julija 2014 do 30. junija 2019.

Konflikti med človekom in populacijami rjavega medveda (Ursus arctos) v Evropi ostajajo ena glavnih groženj ohranitvenemu statusu rjavega medveda, zato so nujno potrebni koraki k izboljšanju sobivanja. Potrebni so ukrepi, ki obravnavajo sledeče izzive: nepoznavanje socialno-ekonomskega in okoljskega pomena rjavega medveda, neutemeljene ocene nevarnosti napada medveda, ki vodijo k nižji toleranci do medvedov in visoka smrtnost medvedov v prometu zaradi fragmentacije habitata medveda, ki je rezultat razširjanja prometne infrastrukture in urbanizacije.

https://dinalpbear.eu/

ForBioEnergy (Interreg Medirranean)

Pomemben del sredozemskih gozdov leži v zavarovanih območjih in kljub temu, da predstavljajo veliko priložnosti za proizvodnjo lesne biomase, obstajajo določene omejitve pri njenem pridobivanju in nadaljnji rabi v energetske namene.

Glavni cilj projekta ForBioEnergy je bilo analiziranje možnosti pridobivanja, predelave in rabe lesa v energetske namene v zavarovanih območjih in iskanje rešitev v okviru vseh omejitev, ki jih imajo zavarovana območja. Tekom projekta smo iskali transnacionalne rešitve za zmanjševanje ovir, ki zavirajo razvoj sektorja in samega načrtovanja izkoriščanja biomasnih potencialov, hkrati pa ohranjajo biotsko pestrost zavarovanih območij.

Tudi v Sloveniji imamo veliko zavarovanih območji, kjer gozdovi in površine v zaraščanju predstavljajo pomemben vir lesa za energetske namene. Tekom projekta smo v sodelovanju z upravljavci izbranih zavarovanih območji iskali načine, kako spodbuditi pridobivanje in rabo lesa v energetske namene. Naš cilj je bil raba lokalno pridelanih lesnih goriv za ogrevanje javnih stavb v zavarovanem območju.

V projektu je 9 partnerjev iz 4-ih evropskih držav:
Italija: Sicily Region: Councillorship for Agriculture, Rural Development and Mediterranean Fishing Regional, Department for the Rural and Territorial Development (vodilni partner),  Municipality of Petralia Sottana
– EnviLand Ltd.
Slovenija: Gozdarski inštitut Slovenije; RRA Zeleni kras (Krajinski park Pivška presihajoča jezera)
Španija: The Forestry Municipalities Association of Comunitat Valenciana Valencia Official Chamber of Commerce, Industry, Services and Shipping
Hrvaška: Zadar County; Public institution Nature Park Velebit

https://www.gozdis.si/projekti/forbioenergy/

AlpES – Kartiranje, ohranjanje in upravljanje ekosistemskih storitev v alpskem prostoru (Interreg Alpine Space)

Projekt je trajal 36 mesecev in sicer od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018. Vrednost celotnega projekta je skoraj 2,3 milijona EUR in je 85 % sofinanciran s strani EU (1.829.886,45 EUR), iz programa Interreg Alpine Space. Vodilni partner projekta je Evropska akademija (EURAC) iz Bolzana. V partnerstvu sodelujejo vse države alpskega prostora razen Švice, ki ima status projektnega opazovalca. Zavod RS za varstvo narave je sodeloval z devetimi projektnimi partnerji iz Italije (4), Avstrije (2), Nemčije (1), Francije (1) in Lihtenštajna (1).

S tem projektom je Zavod RS za varstvo narave z Ministrstvom za okolje in prostor, ki ima status opazovalca projekta, pristopil k začetku izvajanja nalog Strategije EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti do 2020 na področju izboljšanja znanja o ekosistemih in njihovih storitvah v EU (ukrep 5).

OPIS PROJEKTA: Namen projekta bila vzpostavitev skupnega nadnacionalnega razumevanja ekosistemskih storitev, poenotenja metod kartiranja in ocenjevanja ter upravljanja z ekosistemskimi storitvami v alpskem prostoru. Različna interaktivna orodja in zbirka orodij za usposabljanje bodo ključna za vključevanje deležnikov v proces implementacije koncepta ekosistemskih storitev na različne ravni in v sektorje teritorialnega upravljanja.

CILJI PROJEKTA:

  1. Razvoj koncepta ekosistemskih storitev v alpskem prostoru: skupno razumevanje ekosistemskih storitev in koncept njihovega kartiranja in vrednotenja.
  2. Izvedba kartiranja in vrednotenja (izbranih) ekosistemskih storitev v alpskem prostoru: zbiranje vsebinskih in prostorskih podatkov s področja ekosistemskih storitev, izbor ustreznih kazalnikov vrednotenja, izdelava kartografskega prikaza in izbor testnega območja za vrednotenje rezultatov.
  3. Vzpostavitev interaktivne spletne aplikacije GIS (AlpES web GIS) in razširitev baze spletnega pregledovalnika v okviru WIKIAlps.
  4. Prenos uporabe orodij in rezultatov na deležnike: vključiti maksimalno število primernih deležnikov, izvesti delavnice, treninge, e-učenja in oblikovati smernice za implementacijo znanja o ekosistemskih storitvah na različnih administrativnih nivojih in tudi med sektorji.

CILJNE SKUPINE

Projekt je v procese razumevanja, vrednotenja in upravljanja ekosistemskih storitev vključil različne ciljne skupine: javne institucije, oblikovalce politik, nevladne organizacije, raziskovalce in gospodarske akterje.