Partnerski sestanek projekta RESILIO smo 15. septembra 2026 izvedli v Ogulinu, kjer nas je gostil projektni partner Mestna občina Ogulin. Še posebej nas je razveselilo, da se nam je ob tej priložnosti pridružila tudi prostovoljka Interreg Volunteer Youth (IVY). Veseli nas, da mladi strokovnjaki prepoznavajo vrednost našega projekta in se odločajo svoj čas, znanje in navdušenje nameniti sodelovanju pri našem projektu. Partnerski sestanek je bil priložnost za izmenjavo informacij o doslej izvedenih dejavnostih in rezultatih ter za načrtovanje aktivnosti, ki nas čakajo v naslednjem obdobju.

V prvih šestih mesecih projekta smo začeli aktivnosti za dolgoročno spremljanje stanja okolja

  • V prvem obdobju projekta je bil nabavljen del opreme za merjenje okoljskih parametrov. Del preprostejših naprav je že nameščen na predvidenih lokacijah, medtem ko se zahtevnejše naprave pred namestitvijo kalibrirajo. V naslednjem obdobju je predviden tudi nakup opreme za hidrološke meritve. Oprema za merjenje okoljskih in hidroloških parametrov bo nameščena na več lokacijah na Hrvaškem in v Sloveniji, na območjih, kjer bodo potekale aktivnosti obnove modre infrastrukture, z namenom natančnejšega spremljanja okoljskih parametrov, povezanih s podnebnimi spremembami, in učinkov izvedenih obnovitvenih ukrepov.
  • Hkrati smo začeli terenske raziskave komarjev na obeh straneh meje. Analiza zbranih osebkov nam bo pomagala bolje razumeti, kako različni tipi vodnih habitatov vplivajo na njihovo razširjenost in številčnost. Posebno pozornost namenjamo vrstam, ki lahko predstavljajo tveganje za prenos posameznih povzročiteljev bolezni.
  • Začelo se je tudi spremljanje stanja ciljnih vrst dvoživk. Za izboljšanje obstoječih metod smo nabavili tudi opremo za snemanje zvoka, s katero bomo spremljali aktivnost populacije hribskega urha, ter fotopasti za spremljanje drugih vrst. Da bi lahko terensko delo izvajali v skladu z vsemi predpisi, smo pridobili tudi potrebna dovoljenja za delo s strogo zavarovanimi vrstami in za delo na zavarovanih območjih znotraj projektnega območja.
  • Poleg terenskih raziskav zbiramo znanstveno in strokovno literaturo ter rezultate prejšnjih projektov, da bi analizirali obstoječe metode spremljanja ekosistemov ter poiskali možnosti za njihovo izboljšanje in razvoj enotne skupne metodologije.

Obnova modre in zelene infrastrukture se je že začela

Eden od pomembnih korakov v projektu je tudi prepoznavanje malih vodnih teles, ki imajo potencial za obnovo. Opravili smo terenske oglede, med pregledanimi lokacijami pa so prednost dobile tiste, na katerih bodo naše aktivnosti najbolje prispevale k dolgoročni krajinski vrednosti območja, biotski raznovrstnosti in kakovosti življenja lokalne skupnosti. Z delom načrtovanih obnov smo že začeli:

  • Ob največji slovenski ponikalnici Reki smo začeli ročno odstranjevati invazivne tujerodne rastlinske vrste Erigeron annuus, Impatiens glandulifera, Solidago canadensis in Solidago gigantea.
  • V PP Žumberak – Samoborsko gorje smo izvedli prvo v nizu prostovoljskih akcij obnove malih vodnih teles.
  • V okviru aktivnosti obnove in izboljšanja stanja vodnih teles smo dokumentirali tudi odpadke na vhodu v Postojnsko jamo, izbrali izvajalca za čiščenje reke Pivke pred ponorom ter pridobili potrebna dovoljenja, prvo čiščenje pa je bilo že izvedeno.
  • V občini Pivka smo izbrali lokacijo za zasaditev drevoreda, ki bo prispeval k blaženju posledic ekstremne vročine v naseljenem območju.

Znanje in izkušnje povezujemo čez mejo

  • Da bi izkušnje iz projekta čim bolje izkoristili in širili, smo oblikovali tudi fokusno skupino strokovnjakov za obnovo vodnih habitatov, prilagajanje podnebnim spremembam in varstvo biotske raznovrstnosti. V njej sodelujejo strokovnjaki z izkušnjami pri izvajanju podobnih projektov, s katerimi bomo med projektom izmenjevali znanje in izkušnje ter skupaj izboljševali metode dela.
  • Hkrati projekt povezujemo tudi z drugimi pomembnimi deležniki iz regionalne in lokalne javnosti, nacionalnimi javnimi organi ter nevladnimi organizacijami. Njihovo sodelovanje je pomembno, da bodo rezultati projekta RESILIO lahko presegli meje posameznih projektnih aktivnosti in se uporabljali v širšem kontekstu – v prihodnjih projektih, ukrepih in politikah, usmerjenih v obnovo narave ter krepitev odpornosti čezmejnega območja na posledice podnebnih sprememb.

Vključujemo javnost

  • RESILIO ni le projekt raziskovanja in obnove narave – želimo, da informacije in izkušnje dosežejo čim več ljudi. Zato o izvedenih aktivnostih, načrtih in zanimivostih s terena redno poročamo prek družbenih omrežij projektnih partnerjev in uradne spletne strani projekta.
  • Da bi komunikacijo dodatno povezali in uskladili, smo ustanovili Komunikacijski odbor, v katerem sodelujejo predstavniki vseh projektnih partnerjev. Skupaj si bomo prizadevali javnost seznanjati z aktivnostmi projekta, približati pomen modre in zelene infrastrukture pri prilagajanju podnebnim spremembam ter ustvariti prostor za vprašanja, izmenjavo znanja in vključevanje občanov v projektne aktivnosti.
  • V naslednjem obdobju nas čakajo tudi prve aktivnosti, v katere se bo lahko vključila širša javnost, vključno s kampanjo odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

 

Članek je pripravila Anja Neduk, Hyla.