ZAČASNE UPRAVLJAVSKE SMERNICE V KRAJINSKEM PARKU PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA

Območje Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (KPPPJ) je najmlajše zavarovano območje narave v Sloveniji. Po dveletnem postopku ustanavljanja, je občinski svet Občine Pivka maja 2014 sprejel Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, na letošnji aprilski seji pa so potrdili Začasne upravljavske smernice, ki se uporabljajo do sprejema načrta upravljanja parka.

Cilj Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera je, da v sodelovanju različnih deležnikov – od naravovarstvenih, gospodarskih, kmetijskih, kulturnih do rekreacijskih, skupaj zagotavljamo ohranjeno naravno in kulturno dediščino. Okvirna pot za dosego ciljev bo opredeljena v načrtu upravljanja, do oblikovanja in sprejema tega načrta pa so začasne upravljavske smernice dokument s pomočjo katerega bo upravljavec izvajal aktivnosti za doseganje ciljev in namenov zavarovanja območja.

Površina parka znaša 140km2 (več kot polovica občine Pivka, ki meri 223km2). Območje KPPPJ, ki sodi tudi pod Naturo 2000, znaša 99% ozemlja. Območje odlikuje velika biotska pestrost; raziskovalci so tukaj našteli 182 vrst rastlin, 211 vrst hroščev, 106 vrst dnevnih metuljev in 133 vrst ptic. Svoj življenjski prostor so tukaj našle tudi velike zveri, medved, volk in ris. Veliko rastlinskih in živalskih vrst, ki se tukaj dobro počutijo, so drugod ogrožene ali pa so celo že izginile.

Izjemnost tega prostora je prepoznala tudi naša država in Pivška jezera, skupaj s še drugimi lokacijami klasičnega krasa, predlagala vpis na seznam svetovne dediščine UNESCO. To je izjemno priznanje tukajšnjim prebivalcem in hkrati tudi možnost nadaljnjega razvoja, predvsem v turizmu.

Za izgled kulturne krajine in visoko stopnjo ohranjenosti narave so v veliki meri zaslužni kmetje. Kar 40% kmetijskih površin je namreč vključenih v ekološko kmetijstvo, medtem ko je slovensko povprečje 7%.

Varstveni cilji v KPPPJ so ohranitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti – ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, geomorfoloških in hidroloških značilnosti krasa z izjemnimi površinskimi in podzemnimi kraškimi pojavi in naravnimi procesi ter pestrosti kulturne krajine.

Cilji v KPPPJ so tudi izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev krajinskega parka s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je skladen s krajevno tradicijo območja in v ravnovesju med varstvom narave in rabo. V to se vključuje tudi spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja krajinskega parka.

Z začasnimi upravljavskimi smernicami so na podlagi ciljev in namenov KPPPJ, varstvenih območij in režimov, razvojnih usmeritev in ukrepov ter nalog upravljavca, določeni upravljavski cilji in operativne naloge upravljanja KPPPJ. Razdeljeni so na posamezne sklope in sicer:

  1. Varstvo narave,
  2. Varstvo vodnih virov in preprečevanje onesnaževanja,
  3. Spodbujanje trajnostnega  kmetijstva,
  4. Spodbujanje trajnostnega turizma,
  5. Promocija in trženje,
  6. Izobraževanje, ozaveščanje,
  7. Urejanje prometa na področju parka,
  8. Izvedba razvojnih projektov.
Smernice v celoti najdete tukaj.