Organizacija Združenih narodov je leta 1993 22. marec razglasila za mednarodni dan voda, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.

Letošnje geslo »Ne uničujmo voda!« je namenjeno zmanjšanju odpadnih voda in njihovi ponovni uporabi. Trajnostni razvojni cilj OZN je do leta 2030 izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi.

Večer smo preživeli v družbi, domačina, geografa in profesorja na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije v Kopru, dr. Gregorja Kovačiča, ki se raziskovalno ukvarja s kraško hidrologijo. V predavanju, naslovljenem Kraški vodni viri-ranljivost in varovanje, je predstavil sistem pretakanja vode na krasu, samočistilne sposobnosti naše vode, potencialne onesnaževalce in poudarjal kako pomembno je pravilno gospodarjenje ter varovanje tega naravnega vira.

Kraški vodonosniki imajo zaradi plitve prsti, ki omogoča hitro odtekanje vode v podzemlje majhne samočistilne sposobnosti. Zelo občutljivi so tudi na vse vire onesnaženja (industrija, individualne hiše z grezničnim sistemom, promet, vojaška vadbišča, intenzivno gnojenje travnikov in divja odlagališča v breznih ter vrtačah), ki zaradi prepletene mreže odtoka v vse smeri prizadene veliko območje in veliko ljudi. In prav na tem, ranljivem kraškem svetu, so najbolj donosni viri pitne vode (npr. tudi naša Malenščica), ki oskrbujejo približno 50 % slovenskega prebivalstva. Zato je nujno, da se vsi prebivalci zavedamo ranljivosti vode pod nami in varstveno postopamo, da bo kvalitetnejša in zdrava tudi naša voda iz pip.

Poučno predavanje je spodbudilo zanimivo razpravo med udeleženci ob koncu. Malo zaskrbljeni a odločeni, da bomo pripomogli k varovanju kraških vodonosnikov z lastno smotrno rabo in z ozaveščanjem drugih o pomenu varovanja kraških virov, smo sklenili mednarodni dan voda.

Vabimo vas na naslednji Modrinov večer, ki bo 6. 4. 2017 ko bo z nami geograf, krasoslovec, dr. Uroš Stepišnik, iz Oddelka za geografijo Ljubljanske filozofske fakultete, ki v teh mesecih izdaja strokovno monografijo ki jo je posvetil prav Pivškim presihajočim jezerom. Predaval nam bo o nastanku Pivških jezer in raziskovanju, ki ga predstavlja v monografiji. Vabljeni!