SONARAVNO VRTNARJENJE BREZ PREKOPAVANJA TAL

V sklopu čezmejnega projekta Interreg Slovenija Hrvaška NATURE&WILDLIFE sta včeraj, v četrtek, 14. marca 2019, Tjaša Štruc in Robert Špiler navdušila prisotne na predavanju o naravi prijazni pridelavi hrane z vrta in njive.

Pogovarjali smo se o sonaravnem vrtnarjenju brez prekopavanja tal. Marsikomu se to zdi čudno, saj smo vajeni, da je treba vsako pomlad prekopati vrt in preorati njivo, če želimo imeti lep pridelek.

Tjaša in Robert sta nas sinoči prepričala, da temu pravzaprav ni tako. Večina prisotnih se je že sinoči odločila, da bo poskusila sonaravno in brez prekopavanja vrtnariti vsaj na manjšem delu svojega vrta ali njive.

Tisti, ki vam sinoči ni uspelo priti na zanimivo predavanje, si lahko preberete napotke Tjaše in Roberta, obiščite tudi njuno spletno stran vrtobilja.si 

Tal ne prekopavamo

Prekopavanje tal je zelo star vrtnarski in poljedelski način priprave tal za setev in presajanje kulturnih rastlin. Morda je že prestar in smo pozabili, zakaj to sploh počnemo. Čemu se res mučimo vsako leto ter znova in znova obračamo tla? Gre za kratkoročno najlažji način rahljanja in čiščenja tal plevelov s pomočjo različnih orodij, a ima dolgoročno negativne posledice.

Tla so rahla dokler ne preteče kakšen mesec ali dva, ko se zopet »strdijo« in zarastejo s pleveli, ki jih nato v poletnih mesecih komaj držimo pod kontrolo. Pleveli nastopijo na tako obdelovanih površinah kot naravna zaščita, da tla ne bi bila več gola in s tem izpostavljena zunanjim dejavnikom. Veter namreč golo zemljo izsuši, sonce zapeče in dež zbije. Zalivanje ob močni suši zaradi globoke izsušenosti tal niti ne pomaga več ali pa je zaradi splošnega pomanjkanja vode tudi že prepovedano.

Ko pretečejo leta, včasih tudi desetletja, se pri prekopavanju delež humusa v tleh zaradi aeracije drastično zmanjša. Povečana aeracija tal povzroči hitro razgradnjo organskih snovi, ki se sproščajo v ozračje kot ogljikov dioksid, kar poenostavljeno pomeni zmanjševanje humusa v tleh. Ko smo skopi z vračanjem organskega materiala nazaj tlom, proces zmanjševanja humusa še pospešimo. Tla postajajo vse težja za obdelavo. Sposobnost zadrževanja vlage se zmanjša, hkrati je uničena drenaža tal. Stanje tal se odraža na zdravju rastlin, ki postajajo vse bolj odvisne od posredovanja vrtnarja oziroma poljedelca. Uporaba umetnih gnojih in kemijskih pripravkov stanje še precej poslabša. Marsikje so bila tla na ta način obdelovana že več desetletij in reševanje teh površin je že postalo nujno.

Kako to počneva midva? Tako kot Narava

 

Boljše poznavanje delovanja tal spremeni naš odnos in delo na vrtu. Zavedanje, da je potrebno za tla skrbeti 365 dni v letu in ne le takrat, ko jih potrebujemo, spremeni vse.

Tla ob koncu sezone pripravimo z dodajanjem kompostne zastrike 3-5 cm na debelo, ne da bi jih prekopavali. Tako dosežemo univerzalno rodovitnost tal, kjer bodo vse rastline enako uspešno rastle. V takšnih tleh se tvori humusna plast, ki v sebi zadržuje hranila in vodo. Teh plasti nikoli ne obračamo, da ohranimo naravno strukturo tal. Takšna tla so odcedna, imajo vezan ogljik ter so polna gliv, talnih živali in mikroorganizmov. Ko rastlina raste v rodovitnih tleh, to opazimo v čudovitih pridelkih in zdravju rastlin, ki so manj podvržene napadu škodljivcev in različnim boleznim. Prav tako opazimo vedno bolj rahla tla, ki se ne zbijajo, mnogo manj pleveli, manjšo potrebo po zalivanju, večjo rodovitnosti in manj vloženega dela.

Sonaravno vrtnarjenje pomeni pridelovati hrano brez oziroma s čim manjšim onesnaževanjem okolja, brez prekopavanja tal ter z zgledovanjem po načelih Narave. Fokus pri pripravi vrtnih tal je ustvariti univerzalno rodovitna tla na katerih 50, 100 ali več različnih rastlin zelenjave istočasno uspešno raste. V Naravi tla niso nikoli prekopana, da lahko vzklije nova rastlina. Tla tudi nikoli niso gola – večino časa so popolnoma zastrta ali pa gosto preraščena z rastlinami.

Veliko temeljev za uspešno rast rastlin in predvsem konkretnih postopkov za pripravo tal brez prekopavanja, je podanih v knjigi Štihanje? Ne, hvala.

Na vrtnarskem portalu so podane osnove sonaravnih vrtov brez prekopavanja, uporaba organskih materialov (predvsem komposta) kot zastirk, nasveti pri pripravi tal, mesečni napotki ter nasveti za nego posameznih rastlin. Ob uporabi postopkov in nasvetov na vrtovih relativno hitro opazimo uspešnejšo kaljivost, hitrejšo rast, lepše rastline, kvalitetne pridelke, manj težkega dela, manj pleveli, manj zalivanja in ostale pozitivne spremembe. Tako je bilo tudi na najinem vrtu, kar je vidno v zbrani galeriji.

Dva postopka priprave tal, ki ju izvajava na Vrtu Obilja, sta predstavljena spodaj. Po prvem postopku vrt na novo, je bil februarja 2017 pripravljen celoten (že obstoječi) 250 m2 velik vrt. Sedaj naprej pa se vsako leto grede pripravlja po postopku s kompostno zastirko.

Vrt na novo

Konec oktobra zadnjič pokosimo travo in jo pustimo ležati. Na površino bodočih gred in vrtnih poti kar preko pokošene trave zložimo več plasti recikliranega papirja ali karton, da preprečimo rast trajnih pleveli. Nato na grede položimo 10 cm kompostne zastirke, na poti pa 15 cm slame ali 10 cm sekancev. Tako pripravljeno gredico pustimo do pomladi. Pred prvo setvijo gredo večkrat z grabljami ali nihajno motiko okopljemo, da razbijemo večje kompostne grude in s tem tudi preprečimo rast enoletnih pleveli. Nato direktno v kompost sejemo ali sadimo. Posajeno oz. presajeno rastlino dobro zalijemo in po potrebi pokrijemo z vrtno kopreno. Tekom sezone v poletnih mesecih okoli velikih rastlin po potrebi dodamo poletno zastirko (3-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm zastirke iz svežih organskih materialov). Pri manjših rastlinah počakamo na pobiranje in pred drugim posevkom po potrebi dodamo 3-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm zastirke iz sveže organske mase. V kompost lahko direktno sejemo in sadimo, v svežo organsko maso ne. Na vrtne poti redno dodajamo slamo ali sekance, da ohranjamo obilno zastirko tudi na poteh. Po koncu sezone, nekje konec oktobra pripravimo grede po postopku s kompostno zastirko.

S kompostno zastirko

Konec oktobra oziroma na začetku novembra poberemo pridelke. Na površino že obstoječih gred naložimo 3-5 cm komposta, na vrtne poti pa 10 cm slame ali 5 cm lesnih sekancev. Tako pripravljeno gredico pustimo do pomladi. Pred prvo setvijo gredo večkrat z grabljami ali nihajno motiko okopljemo, da razbijemo večje kompostne grude in s tem tudi preprečimo rast enoletnih pleveli. Nato direktno v kompost sejemo ali sadimo. Posajeno oz. presajeno dobro zalijemo in po potrebi pokrijemo z vrtno kopreno. Tekom sezone v poletnih mesecih okoli velikih rastlin dodamo poletno zastirko (3-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm zastirke iz svežih organskih materialov). Pri manjših rastlinah počakamo na pobiranje in pred drugim posevkom dodamo 2-5 cm kompostne zastirke ali 10 cm sveže organske mase. V kompost lahko direktno sejemo in sadimo, v svežo organsko maso ne. Na potke redno dodajamo slamo ali sekance, da ohranjamo obilno zastirko tudi na poteh. Po koncu sezone, grede ponovno pripravimo po istem postopku.

S kompostno zastirko tla oživimo, obogatimo s hranili, zaščitimo pred zunanjimi vremenski vplivi, zaščitimo pred sušo, zatremo pleveli in na voljo imamo površino, v kateri semena bolje klijejo in se sadike dobro ukoreninijo. Z vsakim letom bodo tla bolj rahla in rodovitnejša, ko tla pripravljamo po tem postopku.

Zakaj tako debela zastirka?

V Naravi tla nikoli niso gola, vedno na njih rastejo rastline ali so zastrta z organskim materialom, da tla ohranjajo vlažnost, zračnost, stabilno temperaturo in s tem življenje. V gozdu so korenine mogočnih dreves prisotne tik pod listjem in gozdno črnico, da srkajo hranila. Tako mogočnih dreves niti nihče ne zaliva. Med drugim pa je zelenjava tudi zelo “požrešna” rastlina in zahteva dovolj hranil, ki jih v vrtna tla vnesemo na tak način.

Kaj pa če nimam toliko komposta?

Večje količine komposta nimamo vedno pri roki, še posebej ko začnemo iz ničle in moramo tla pospešeno obogatiti. Organskega materiala, ki ga lahko sami spremenimo v kompost, je dovolj za vse vrtnarje tega sveta. Le začeti je treba.

To je brezveze, toliko komposta je razsipavanje z materialom ..

Brez nič ni nič. Gnojenje z umetnimi gnojili, suhimi konjskimi peleti ni ne vem kaj prida, če jih je potrebno vsako leto kupovati in po desetletju uporabe so tla še vedno ista kot so bila na začetku, če ne še bolj osiromašena. Po redni obilni zastirki se v zemlji zgodi pravi čudež – zemlja je rahla, trajno rodovitna, manj občutljiva na sušo, .. Dolgoročno je občutno ceneje. Pomislimo še na nekaj. S podiranjem dreves, da se ogreva ena hiša, se porabi nekje 15 m3 lesa. Recimo, da je pri pripravi teh drv ostalo še nekje za 5 m3 vej, listja in žagovine, ki se zdrobljeno lahko skompostira v enem letu in ta kompost uporabljamo na vrtu. Ko smo že pri ostankih pri pripravi drv .. Vse veje, liste in žagovino mečemo na kupe v gozdovih ali pa še huje – jih KURIMO! Kurjenje organske mase, je naš nekdanji komisar za okolje v EU Janez Potočnik zelo obtoževal in se boril za boljšo uporabo ostanka lesne mase. Ob “brezveznem” kurjenju se ogljik iz lesa sprošča v zrak kot ogljikov dioksid in je toplogredni plin. S kompostiranjem ga vežemo v tla in ohranjamo v zemlji, kot to počne Narava. Pri uporabi živalskih kompostov proces bogatenja zemlje pospešimo. Kompost vedno samo položimo povrhu gredic, kot opisano v postopkih vrt na novo in s kompostno zastirko.

 

Srce me je bolelo, ko so pred leti ob reki Savi urejali brežino in sekali drevesa za nove hidroelektrarne tako, da so celotna drevesa zmleli in po tekočem traku metali v reko. Takrat še nisem vrtnaril, a sem čutil, da nekaj ni prav. Na tone in tone popolne organske mase, ki bi se čudovito skompostirala ali pa takoj uporabila v sadovnjakih, vrtovih in njivah kot zastirko, so zmleli in odvrgli v reko!

Kaj pa velike površine, tam to s kompostom več kot očitno ne gre, ker bi ga potrebovali preveč?

Jasno določena meja med pridelovanjem hrane na vrtu ob hiši in na njivi je bila začrtana že v preteklosti. Tehnike priprave tal, načini vzgoje in predvsem namen so se močno razlikovali. V današnjih časih sta se ta dva načina pridelave hrane popolnoma pomešala in potrebno je ponovno postaviti jasno mejo. Fokus pri vrtnarjenju je ustvariti univerzalno rodovitna tla na katerih istočasno raste 50, 100 ali več različnih rastlin zelenjave! Za velike površine je čudovita veda Biodinamika, ki oživlja in hrani tla na drugačen način in z veliko zelene oziroma žive zastirke. Živo oziroma zeleno zastirko lahko uporabljamo tudi na vrtu, vendar je kompost vedno prva izbira. Vsem kmetovalcem toplo predlagava ogled naslednje video vsebine: https://goo.gl/5qATim

Sedaj me malo bolj zanima. Kako naj začnem?

Veliko temeljev za uspešno rast rastlin in predvsem konkretnih postopkov, za pripravo tal brez prekopavanja je podanih v knjigi Štihanje? Ne, hvala, kjer so podani čisto vsi odgovori na vsa odprta vprašanja pri pripravi tal brez prekopavanja. Ali pa podrobno prebrskajte celoten spletni portal, naju spremljajte na Facebooku ter Instagramu in boste prav tako dobili konkretne informacije o sonaravnem vrtnarjenju brez prekopavanja.

Veliko lepih trenutkov na vrtu želiva!
Robert in Tjaša