Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija skupaj s partnerji, Občino Pivka, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (FAMNIT), Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani, ter Norveškim inštitutom za raziskovanje narave zaključuje dvoletni projekt ReNature, s polnim imenom Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera – ReNature.
Z obnovljenimi travniki in mokrišči prispevali k blaženju vplivov podnebnih sprememb.
Travniški in mokriščni ekosistemi so zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb, ujm kot so suša, izhlapevanje, erozija, poškodbe ruše idr. in spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali jih zelo hitro izgubljamo. V projektu so z ukrepi krčenja zarasti in obnove kalov zaustavili njihovo izgubljanje. Tako so prispevali k blaženju podnebnih sprememb in k ohranjanju pomembnih vrst rastlin in živali, katerih življenjski prostor so travniki, visokodebelni sadovnjaki in mokrišča.
Najobsežnejša obnova travnikov je bila izvedena na območju Vremščice, pod vodstvom Veterinarske fakultete, kjer so izkrčili zaraščajočo površino velikosti 39 ha. Z novim travnikom so prispevali k ohranjanju biotske pestrosti in zagotovili dodatne pašne površine za čredo avtohtonih Istrskih pramenk Veterinarske fakultete, s čimer bodo preprečevali nadaljnje zaraščanje.
Dobrih 5 ha travnikov so obnovili tudi na območju Občine Pivka in tako prispevali k zmanjševanju zaraščanja in ohranjanju življenjskega prostora evropsko pomembnih vrst ptic, metuljev idr. Z zasaditvijo manjšega visokodebelnega travniškega sadovnjaka v bližini dvorca Ravne so prispevali tudi k ohranjanju te vse hitreje izginjajoče podobe krajine, ki nudi dom travniškim vrstam ptic, kot je smrdokavra idr.
Park Škocjanske jame je na širšem območju Brkinov obnovil več mokriščnih življenjskih okolij, osem kalov in en velban studenec. Površine, ki so nekoč služile za napajanje živine so danes pomemben dom dvoživkam, kačjim pastirjem idr. vrstam. V času suš pa so pomemben vir vode, tako za napajanje divjadi, kot domačih živali. Skupaj z domačini si bodo prizadevali, da bodo kale ohranjali in tako prispevali tudi k ohranjanju bogate kulturne dediščine našega podeželja.
Ohranjena narava in vzdrževana krajina nudi domačinom veliko koristi.
Travniški in mokriščni ekosistemi opravljajo različne funkcije, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst pa tudi človekovih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija idr). Strokovnjaki s področja biologije, ekologije in varstva narave Univerze na Primorskem in Norveškega inštituta za raziskovanje narave so v projektu skupaj z domačini prepoznali, kartirali in popisali ekosistemske storitve oz. funkcije, ki nam jih nudijo omenjeni ekosistemi, in so ves čas pod pritiskom naravnih nesreč ter različnih interesnih skupin.
Kot najpomembnejše prepoznavajo storitve, ki zagotavljajo oskrbo s hrano in vodo (npr. opraševanje rastlin, filtracija vode), ter življenjska okolja za prostoživeče živali in rastline. Pomembna jim je tudi kulturna krajina in njena estetska ter rekreacijska vrednost.
Rezultati kažejo na trenutno še močno povezanost domačinov Biosfernega območja Kras in porečje Reke z naravo in domačim krajem. Poudarjen je njihov pomen celovitega varovanja naravne in kulturne dediščine, predvsem kulturne krajine kot celote in njenih elementov: kali in travišča, kar so obravnavali v projektu ReNature.
O pomenu ohranjanja in obnavljanja življenjskih okolij z namenom krepitve odpornosti območja pred ujmami so projektni partnerji prebivalce in širšo javnost ozaveščali s serijo izobraževalnih dogodkov in objav v različnih medijih.
Torkov zaključni dogodek projekta v Škocjanskih jamah, je bil namenjen predstavitvi rezultatov projekta in terenskemu pregledu izvedenih aktivnosti. Z 1.196.385,00 € vrednim projektom, ki ga sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP ter Republika Slovenija, so projektni partnerji prispevali k izboljšanju stanja suhih kraških travnikov in mokriščnih ekosistemov ter nekaterih evropsko pomembnih vrst in območij Nature 2000 na območju Brkinov, doline reke Reke in Pivške kotline.
