Predstavitev projektnih aktivnosti

V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA bomo s serijo aktivnosti izvajali naravovarstvene ukrepe, s katerimi bomo prispevali k izboljšanju in ohranjanju izbranih naravovarstveno pomembnih živalskih vrst in življenjskih okolij na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.

Projektne aktivnosti na območju presihajočih jezer

Na območju jezerskih kotanj, presihajočih jezer, bomo izvajali aktivnosti za izboljšanje stanja oziroma obnovitev kvalifikacijskega habitatnega tipa HT 3180 Natura 2000 presihajoča jezera. V projektu bomo na skupno 31 ha zemljišč vzpostavili primernejšo rabo, prilagojeno ekološkim potrebam vrst. Kupili bomo 20 ha zemljišč, na katerih bo Krajinski park, v sodelovanju s kmeti, izvajal prilagojene kmetijske prakse.

Zaradi opuščanja kmetijstva se posamezni deli jezerskih kotanj pospešeno zaraščajo. To vpliva na zmanjšanje življenjskega prostora določenih rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so tudi evropsko pomembne vrste Nature 2000. V projektu bomo na 10 ha površin odstranjevali lesno zarast in nove površine vzdrževali z redno košnjo, v sodelovanju z lokalnimi kmeti.

Z načrtovanimi ukrepi bomo izboljšali tudi življenjski prostor drugih vrst Nature 2000: travniški postavnež (Euphydryas aurinia), veliki pupek (Triturus carnifex), mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), pisana penica (Sylvia nisoria), hribski škrjanec (Lullula arborea), močvirski cekinček (Lycaena dispar), kosec (Crex crex), rjavi srakoper (Lanius collurio) in drugih redkih vrst, ki se zadržujejo predvsem v ekstenzivni kmetijski krajini.

Na območju Pivške kotline je evidentiranih in raziskanih preko 90 jam. Jame in brezna so na krasu tudi ponori, estavele in kraški izviri, ki gradijo hidrološki sistem presihajočih jezer. Nekatere jame in brezna so močno onesnažene. V projektu bomo dve izmed njih očistili. Udornica Ravnica, ob vasi Juršče, velja za najbolj onesnaženo jamo v Sloveniji. V projektu bomo odstranili 1.500 m3 odpadkov. Očistili bomo tudi Matijevo jamo, ki je izvirna jama Palškega jezera. Problematiki onesnaženih jam in onesnaževanja kraške podtalnice bomo namenili tudi izobraževanje za lokalne prebivalce.

Projektne aktivnosti na območju suhih kraških travnikov

Kamnite pašnike, polsuhe in suhe kraške travnike prepletene z mejicami, uvrščamo v habitatni tip Nature 2000 Vzhodna submediteranska suha travišča (HT 62A0). S spremenjeno kmetijsko prakso in opuščanjem kmetijstva se njihov obseg zmanjšuje.

V projektu bomo na skupno 45 ha zemljišč vzpostavili primernejšo rabo, prilagojeno ekološkim potrebam vrst kot so pisana penica (Sylvia nisoria), hribski škrjanec (Lullula arborea) in travniški postavnež (Euphydryas aurinia). V projektu bo Občina Pivka (upravljavec Krajinskega parka) kupila 18 ha zemljišč, na katerih bomo v sodelovanju s kmeti izvajali prilagojene kmetijske prakse.

Zaradi opuščanja kmetijstva se travniki zaraščajo, kar vpliva na zmanjšanje življenjskega prostora določenih rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so tudi evropsko pomembne vrste Nature 2000. V projektu bomo na 15 ha površin odstranjevali zarast. Nove površine bomo vzdrževali z redno košnjo ali pašo v sodelovanju z lokalnimi kmeti.

Danes so suhi travniki pretežno v pašni rabi, ki pa se v večini ne izvaja prilagojeno za suhe travnike. V projektu bomo z lokalnimi kmeti na njihovih površinah izvajali pašo s čredinkami, tako goveda in konj kot drobnice.

V projektu bomo znanje in izkušnje o upravljanju ter izvajanju naravovarstvenih ukrepov na suhih travnikih nabirali in izmenjevali z domačimi izvajalci različnih naravovarstvenih projektov.

Projektne aktivnosti za ohranjanje dvoživk – veliki pupek(Triturus carnifex)

Presihajoča jezera, kot največja vodna telesa na Pivškem, so pomemben življenjski prostor dvoživkam, med njimi tudi vrsti Nature 2000 – velikemu pupku. Zaradi sezonske pojavnosti pa jezera pupkom predstavljajo ekološko past. Vodostaj jezer se namreč hitro spreminja, zato so za razmnoževanje pupkov in drugih dvoživk ključna sekundarna vodna telesa – kali. Nekdaj gosta mreža kalov namenjena napajanju živine, je zaradi nerabe in pomanjkanja vzdrževanja danes vse redkejša.

V projektu bomo obnovili tri kale, v vaseh Drskovče in Zagorje. Življenjsko okolje za velikega pupka bomo širili tudi na travnikih in pašnikih, kjer bomo vzpostavili dva nova kala.

O pomenu kalov bomo v projektu izobraževali tudi lokalno prebivalstvo.

Projektne aktivnosti za ohranjanje netopirjev – mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

Netopir mali podkovnjak, ki je težek kot kavna vrečka sladkorja, je v Sloveniji splošno razširjen prebivalec odprte in grmovne krajine. Je prebivalec podstrešij, cerkvenih zvonikov, gradov in opuščenih stavb. V zatočišča vstopa v letu skozi vhodne odprtine. Da jih brez težav preletijo morajo biti primerne velikosti.

V projektu bomo kupili 2 ha zemljišč s prisotno zdravilno strašnico. Na zemljiščih bomo skupaj s kmeti izvajali prilagojene kmetijske prakse.

Z izvajanjem aktivnosti za izboljšanje stanja strašničinega mravljiščarja, bomo pozitivno vplivali tudi na habitatni tip nižinsko ekstenzivno gojenih travnikov.

Projektne aktivnosti za ohranjanje metulja – strašničinega mravljiščarja (Maculinea teleius)

Metulj strašničin mravljiščar živi na vlažnih travnikih, na katerih uspeva rastlina zdravilna strašnica. Rastlina nudi prostor in hrano gosenici metulja, ki kot buba preživi v mravljišču rdečih mravelj iz rodu Myrmica.

V projektu bomo kupili 2 ha zemljišč s prisotno zdravilno strašnico. Na zemljiščih bomo skupaj s kmeti izvajali prilagojene kmetijske prakse.

Z izvajanjem aktivnosti za izboljšanje stanja strašničinega mravljiščarja, bomo pozitivno vplivali tudi na habitatni tip nižinsko ekstenzivno gojenih travnikov.

Podporne aktivnosti

S serijo aktivnosti bomo podprli izvedbene aktivnosti na terenu. Vsebinsko bomo nadgradili interpretacijo narave v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer. Z interpretacijo ciljnih vrst in življenjskih okolij bomo projektne vrste približali obiskovalcem.

V projektu bomo urejali infrastrukturo na območju Krajinskega parka, ki bo namenjena usmerjanju obiskovalcev. Vzpostavili bomo štiri vstopne točke v park ter uredili mrežo poti.

Organizirali bomo več poljudnih predavanj o vrstah, življenjskih okoljih, naravovarstveno primerni rabi zemljišč in podobno, predvsem za lastnike zemljišč ter lokalno prebivalstvo.