V ponedeljek, 8. aprila, smo v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer gostili klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj, doma in v tujini cenjeno predavateljico, ki je postavila temelje raziskovanja podnebnih sprememb v Sloveniji. V predavanju z naslovom »Kako živeti s podnebnimi spremembami?« nam je predstavila razloge segrevanja ozračja in napovedi za območje Slovenije in Evrope, ter izpostavila kako drugačno bo naše življenje v prihodnje.
Letošnje prve aprilske dni so zaznamovali temperaturni rekordi, npr. najzgodnejša tridesetica v letu. Temperaturne rekorde pa spremljajo vremenski ekstremi – neurja, suše, požari in poplave, kar povzroča spremembe v delovanju in sestavi ekosistemov ter ima negativne družbeno-gospodarske učinke tudi v Sloveniji. Naraščajo namreč primeri naravnih nesreč povezanih z vremenom.
Po najverjetnejšem scenariju bomo na območju Slovenije v prihodnje imeli toplejše zime, z zimskim viškom vode. Poletja bodo veliko bolj topla in z manj padavin. Kajfež Bogatajeva je poudarila, da moramo razmišljati o gradnji vodnih zadrževalnikov, saj jih bomo v poletnem času še kako potrebovali. Ob enem pa strah vzbujajo spremembe, ki bodo prizadele tudi druge mediteranske države, iz katerih uvažamo hrano.
Kako bomo torej živeli s podnebnimi spremembami? Vsekakor bodo naravne nesreče pogostejše in naše življenje dražje, predvsem zaradi obnov in različnih ukrepov.
Da bomo naše življenje lažje prilagodili podnebnim spremembam lahko spremembe izvajamo že v gospodinjstvih, npr. z zmanjšanjem potrošnje; z zmanjšanjem količine zavržene hrane; z zmanjšanjem porabe mesa ali njegovim izločanjem iz prehrane; povečanjem uporabe lokalne in sezonske hrane; z boljšo izolacijo bivališč in kurilnih sistemov ter znižanjem temperature v naših domovih; z gradnjo vodnih zadrževalnikov idr. aktivnostmi. Tako lahko z našim 10 % znižanjem porabe v gospodinjstvih, prispevamo k nacionalni zavezi o 10 % znižanju porabe.
Predavanje je potekalo v okviru projekta ReNature, ki ga sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP 2014-2021 in Republika Slovenija. V okviru projekta smo partnerji z obnovo kalov, travnikov in vzpostavitvijo sadovnjaka prispevali k prilagajanju na podnebne spremembe ter izboljšali življenjsko okolje nekaterim evropsko pomembnim vrstam Nature 2000.