Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Letos poziva k aktivnostim za ohranitev mokrišč.
Mokrišča so zemljišča na prehodu med vodnimi in kopnimi okolji. Pokrivajo okrog 6 % svetovnega kopnega, najdemo pa jih ob rekah in jezerih, na sotočjih in povirjih, obali ali visokih planotah in v dnu dolin.
Mokrišča so ledvice pokrajine in biotski supermarket.
Bogastvo mokrišč je v njihovih funkcijah, ki jih opravljajo v ekosistemu. So naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. To so naše velike naravne spužve, ki ujamejo površinske vode in jih počasi oddajajo, s tem pa preprečujejo poplave in odnašanje prsti. V sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše. Na ta način pomembno vplivajo tudi na ugodne klimatske razmere določenega območja.
Zaradi vloge pri kroženju vode in kemičnih snovi jih imenujemo ledvice pokrajine. So naše naravne čistilne naprave. To so območja z visoko primarno produkcijo in bogato biotsko raznovrstnostjo in so pomembna življenjska okolja številnih rastlinskih in živalskih vrst.
V Sloveniji med naravnimi mokrišči prevladujejo manjša jezera in močvirja.
Mokrišča so pri nas zelo raznovrstna in v povprečju manjša od 0,15 ha (0,15 ha je približno ena petina površine Blejskega otoka). Mokrišča so jezera, barja, soline, ribniki, reke, kanali, močvirja, izviri, izlivni deli rek, vodne kraške jame, lagune, poplavne ravnice, močvirni gozdovi idr. Zanje pa imamo tudi številna lokalna poimenovanja. Poznamo jih pod imeni, kot so čreti(a), blata, barje, jelšev grez, kal, lokva, kraško jezero, loke(a), močvirje, močilo, mlaka, mrtvica, poloj, ponikve(a), poplavni travnik, ribnik, trstičje, vrbina(e) ipd.
Mokrišča predstavljajo manj kot 5 % ozemlja Slovenije, med njimi pa prevladujejo takšna, ki so antropogenega nastanka. Po površini prevladujejo presihajoča jezera in močvirja. Najobsežnejša mokrišča pri nas pa so poplavni in mokrotni travniki, ki so prisotna tudi na našem območju.
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera med mokrišča uvrščamo presihajoča jezera, strugo reke Pivke, mokrotne travnike, izvire (npr. Mišnik), vodne jame (npr. Matijeva jama) in kale.
V kraški pokrajini z redko prisotnostjo površinske vode so prav kali ali lokve pogosta in pomembna mokrišča. To so antropogene kotanje z vodo, ki so jih ljudje na pašnikih in v vaseh gradili predvsem za namen napajanja živine.
Kali so tudi edini življenjski prostor dvoživk, kačjih pastirjev, plazilcev in drugih vodnih živali med katerimi so evropsko pomembne vrste Nature 2000, ki so vključene v projektne aktivnosti projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA.
V projektu 𝗣𝗜𝗩𝗞𝗔.𝗞𝗥𝗔𝗦.𝗣𝗥𝗘𝗦𝗜𝗛𝗔 bomo v tekočem letu z vrsto aktivnosti prispevali k njihovemu ohranjanju.
