Slovenski raziskovalci so s pomočjo telemetričnega spremljanja 17 medvedov ugotovili, da slovenski medvedi v brlogu prespijo manj časa kot medvedi na drugih območjih in so v primerjavi z medvedi z drugih območij najbolj rodni, za kar je verjetno krivo zimsko krmljenje s koruzo.
Slovenski raziskovalci iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete so s pomočjo sodelavcev iz Zavoda za gozdove Slovenije natančno raziskali potek zimovanja pri slovenskih medvedih. Rezultati so bili te dni objavljeni v ugledni britanski znanstveni reviji Journal of Zoology, danes pa so z njimi seznanili še slovensko javnost.
Za medvede je značilno, da obdobje pomanjkanja hrane (v naših razmerah je to zima) preživijo v brlogih, kjer mirujejo in na ta način varčujejo z energijo. Pri tem ne gre za pravo hibernacijo, kot jo poznamo na primer pri polhu ali svizcu, ampak bolj za nekakšen zimski dremež, iz katerega se lahko kadarkoli zbudijo.
Najdlje je bila v brlogu medvedka z Nanosa
S pomočjo telemetričnega spremljanja 17 medvedov so slovenski raziskovalci spremljali potek zimovanja pri naših medvedih in tudi kaj medvedi počno, kadar pozimi ne spijo. Poleg tega so telemetrični podatki omogočili lociranje medvedjih brlogov, ki so jih raziskovalci nato popisali – seveda v poletnem času, ko medvedov ni bilo več v brlogih.
Medvedi so za zimski dremež večinoma izbirali kraške jame in spodmole, samec iz Kočevskega roga, pa si je gnezdo naredil v gostem smrečnem nasadu. Med jamami so medvedi raje izbirali tiste z majhnim vhodom – v povprečju je bil vhod v jamo širok le 62 cm. Večina brlogov je bila v težko dostopnem kraškem terenu.
Slovenski medvedi so v povprečju preživeli v brlogu 74 dni na leto. Podobno kot drugod po svetu, samci v povprečju prespijo manj časa (57 dni) kot samice (82 dni). Najdlje je bila v brlogu medvedka iz Nanosa, ki je ostala v jami 142 dni in tam tudi polegla mladiče. Glede na zbrane podatke lahko na medveda v brlogu naletimo od sredine oktobra do konca aprila, kar je dobro upoštevati pri obiskih jam na območju medveda.
Za razliko od večine drugih območij pa so se slovenski medvedi tekom zime pogosto zbujali in zapuščali brloge. Primerjava s prejšnjimi raziskavami po Evraziji in Severni Ameriki je pokazala tudi, da medvedi v Sloveniji v brlogu preživijo bistveno manj časa – samice za 45 odstotkov in samci za 56 odstotkov manj časa kot bi pričakovali za našo geografsko širino. Edina druga dosedanja raziskava, ki je pokazala podobno odstopanje, so rjavi medvedi iz otoka Kodiak na Aljaski, ki imajo večji del zime dostop do energijsko bogate hrane – lososov.
Raje na koruzi kot v brlogu
Da bi ugotovili, zakaj medvedi v Sloveniji spijo toliko manj kot drugod, so raziskovalci preverili, kaj naši medvedi počno med zimo, kadar ne spijo. Slovenski medvedi velik del časa preživijo na krmiščih s koruzo, ki so prvenstveno namenjena odvračanju medvedov od naselij. Opazili so, da v primerjavi z ostalimi deli leta medvedi, ki ostanejo budni, rabo krmišč v zimskem času povečajo za 61 odstotkov. Zato lahko sklepamo, da je zimsko krmljenje medvedov s koruzo verjetno glavni razlog za skrajšano zimovanje in pogostejše prekinitve zimskega spanja naših medvedov v primerjavi z medvedi iz držav, kjer ni krmljenja.
Za slovenske medvede je značilna najvišja znana rodnost te vrste v svetu, kar je verjetno tudi povezano s krmljenjem, večja stopnja rodnosti pa vodi v potrebo po večjem odstrelu, če se želi populacijo ohraniti na stabilni ravni. Da bi zmanjšali vpliv krmljenja na naravne cikle medveda, strokovnjaki zato priporočajo opustitev ali zmanjšanje krmljenja medvedov pozimi, podobno kot to velja za krmljenje divjih prašičev.
Povezava do izvirnega znanstvenega članka: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jzo.12421/abstract
 |
