Spoznavali smo stopinje gozdnih živali in gozdnih plodov, ugotavljali kam raste smrekov storž in kateremu drevesu pripada želod. Nato pa si je vsak otrok izbral najljubšo stopinjo živali. Iz posebne mase je vsak oblikoval in odtisnil sled in ob njo napisal ime živali. Ta odtis smo dali sušiti na sonce, medtem pa je Martina že zakurila ogenj in s skupnimi močmi smo zavili krompir, ki smo ga dali peči v žerjavico. Da je čakanje na malico hitreje minilo, smo se odpravili na potep v gozd. S pomočjo kompasov smo se namenili do Petelinjskega jezera, v katerem je že dosti vode. Na poti nazaj pa smo našli palice, ki so nam za malico prišle še kako prav. Namreč ob krompirju smo si nad ognjem spekli še vsak svojo klobasico. Po toplem čaju in jabolku pa smo se skupaj s svojo stopinjo odpravili domov.