{"id":6394,"date":"2022-01-12T10:11:45","date_gmt":"2022-01-12T09:11:45","guid":{"rendered":"https:\/\/pivskajezera.si\/target-species-and-habitat-types\/"},"modified":"2022-01-18T12:25:39","modified_gmt":"2022-01-18T11:25:39","slug":"target-species-and-habitat-types","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/","title":{"rendered":"Target species and habitat types"},"content":{"rendered":"

CILJNE VRSTE<\/h1>\n

Metulji<\/h3>\n

Stra\u0161ni\u010din mravlji\u0161\u010dar (Maculinea teleius<\/em>) – SP 1059<\/strong><\/p>\n

Stra\u0161ni\u010din mravlji\u0161\u010dar je predstavnik dru\u017eine modrinov (Lycaenidae<\/em>). Gre za dnevnega metulja z razponom kril med 33 in 37 mm.<\/p>\n<\/div>

<\/i><\/i><\/span>Preberi ve\u010d...<\/span><\/a><\/h4><\/div>
\n

Podobno kot ostali mravlji\u0161\u010darji, ima tudi ta vrsta zapleten \u017eivljenjski krog in specifi\u010dne zahteve \u2013 potrebuje vla\u017ene ekstenzivne travnike z zdravilno stra\u0161nico (Sanguisorba offincinalis<\/em>) in mravlji\u0161\u010da mravelj iz rodu Myrmica<\/em>. Samica izle\u017ee po eno jaj\u010dece v cvetno glavico zdravilne stra\u0161nice, ko njeni cvetovi \u0161e niso povsem razviti. Gosenice se najprej prehranjujejo z razvijajo\u010dimi se semeni, po 3 do 4 tednih (z manj kot 10 % kon\u010dne te\u017ee) padejo na tla in tam \u010dakajo na mravlje delavke glavne gostiteljske vrste rde\u010dk Myrmica scabrinodis<\/em>. Izjemoma jih lahko gostijo tudi druge vrste iz istega rodu mravelj. V tej fazi mnoge izmed njih pokon\u010dajo plenilci. Mravlja delavka prepozna gosenico \u00bbza svojo\u00ab in jo odnese v mravlji\u0161\u010de, kjer ta postane plenilec zaroda mravelj. Poleti se gosenica v mravlji\u0161\u010du zabubi in se prelevi v odraslega metulja, ki pa ga gostiteljske mravlje ne prepoznajo ve\u010d \u00bbza svojega\u00ab, zato lahko med lazenjem iz mravlji\u0161\u010da postane njihov plen. Letno ima eno generacijo.<\/p>\n

Vrsta se na Notranjskem in Primorskem pojavlja izrazito lokalno.<\/p>\n

Stra\u0161ni\u010din mravlji\u0161\u010dar je uvr\u0161\u010den na Rde\u010di seznam ogro\u017eenih vrst metuljev kot ranljiva vrsta ter varovana tudi preko omre\u017eja Nature 2000.<\/p>\n

Vrsto ogro\u017ea predvsem uni\u010denje \u017eivljenjskega prostora kot posledica intenziviranja kmetijske proizvodnje (izsu\u0161evanje, apnenje, gnojenje, ko\u0161nja travnikov v neustreznem \u010dasu), spremembe rabe in zara\u0161\u010danja travnikov, vodnogospodarskih ukrepov, gradnje prometne in komunalne infrastrukture ter urbanizacije.<\/p>\n

Na obmo\u010dju Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer je ta vrsta dnevnega metulja ogro\u017eena predvsem zaradi intenzifikacije kmetijstva na vla\u017enih travnikih ter ko\u0161nje ve\u010djih povr\u0161in hkrati.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Travni\u0161ki postavne\u017e (Euphydryas<\/em> aurinia) <\/em>– SP 1065<\/h3>\n

Travni\u0161ki postavne\u017e je predstavnik iz dru\u017eine pisan\u010dkov (Nymphalidae<\/em>). Gre za vrsto dnevnega metulja z razponom kril 30 do 46 mm. Je zelo variabilna vrsta metulja, za katero je zna\u010dilna tako geografska kot tudi ekolo\u0161ka raznolikost.<\/p>\n<\/div>

<\/i><\/i><\/span>Preberi ve\u010d...<\/span><\/a><\/h4><\/div>
\n

Za \u017eivljenje potrebuje vla\u017ene do polsuhe in tople vrstno bogate travnike ter grmi\u0161\u010da, gozdne robove in obre\u017eja voda od ni\u017ein do visokogorja.<\/p>\n

V Sloveniji je zastopan s tremi tipi populacij. Na vla\u017enih travnikih se gosenice hranijo predvsem s travni\u0161ko izjevko, na suhih travnikih z navadnim grintovcem, v visokogorju pa predvsem z razli\u010dnimi vrstami svi\u0161\u010dev. Gosenice se hranijo in prezimujejo skupinsko v svileni mre\u017ei, s katero obdajo spodnji del rastline. Odrasli metulji se hranijo na medonosnih rastlinah ekstenzivnih travnikov in grmi\u0161\u010d v okoli\u0161kih gozdnih robovih ter na obre\u017ejih voda.<\/p>\n

Vrsta je na travnikih Notranjske in Primorske lokalno pogosta.<\/p>\n

Travni\u0161ki postavne\u017e je uvr\u0161\u010den na Rde\u010di seznam ogro\u017eenih vrst metuljev kot ranljiva vrsta ter tudi varovana preko omre\u017eja Nature 2000.<\/p>\n

Ogro\u017eajo ga opu\u0161\u010danje ekstenzivnega kmetijstva in zara\u0161\u010danje travnikov. Populacije na vla\u017enih travnikih ogro\u017eajo \u0161e hidromelioracijski posegi, nekatere populacije pa so ogro\u017eene tudi zaradi gradenj infrastrukture, predvsem avtocest.<\/p>\n

Na obmo\u010dju Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer je glavna gro\u017enja tej vrsti dnevnega metulja opu\u0161\u010danje kmetijske rabe ter posledi\u010dno zara\u0161\u010danje kmetijskih povr\u0161in. To poleg zmanj\u0161evanja povr\u0161ine \u017eivljenjskega prostora povzro\u010da \u0161e njegovo deljenje na manj\u0161e dele, kar dodatno negativno vpliva na to slabo mobilno vrsto metulja.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Dvo\u017eivke<\/h3>\n

Veliki pupek (Tritus carnifex<\/em>) <\/strong>– <\/strong>SP 1167<\/strong><\/p>\n

Veliki pupek je najve\u010dja vrsta pupka v Evropi. Zraste lahko do 25 cm, v povpre\u010dju pa dose\u017ee okrog 18 cm.<\/p>\n<\/div>

<\/i><\/i><\/span>Preberi ve\u010d...<\/span><\/a><\/h4><\/div>
\n

Samec ima na hrbtu \u017eagasto nazob\u010dan greben, samica pa \u017eivo rumeno \u010drto. Li\u010dinke so podobne star\u0161em, razlikujejo se po tem, da imajo zunanje \u0161krge, s \u010dimer so vezane na \u017eivljenje v vodi. Odrasel osebek se prehranjuje na kopnem, predvsem na ekstenzivnih vla\u017enih travnikih gri\u010devnatega in hribovitega sveta. Prezimuje lahko na kopnem (v gozdu ali grmi\u0161\u010dih v zavetju na vla\u017enih mestih pod kamni, v skalnih razpokah in luknjah, pod ali v razpadajo\u010dem lesu \u2026) ali v vodi, kjer se tudi razmno\u017euje (srednje veliki kali in druge stoje\u010de mirne vode, ki se zelo redko izsu\u0161ijo ter imajo bujno obre\u017eno in vodno vegetacijo ter \u010disto vodo).<\/p>\n

Pojavljanje vrste na obmo\u010dju Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer je ocenjeno zgolj na podlagi ocene habitata ter ekolo\u0161kih zahtev, dejanskih popisov vrste se ne izvaja.<\/p>\n

Vrsta je uvr\u0161\u010dena na Rde\u010di seznam ogro\u017eenih vrst dvo\u017eivk kot ranljiva vrsta ter varovana tudi preko omre\u017eja Nature 2000.<\/p>\n

Vrsto ogro\u017ea uni\u010devanje in onesna\u017eevanje vodnih okolij, vlaganje rib, intenzivno kmetijstvo ter ceste in promet. Za ohranjanje vrste so pomembni ekolo\u0161ki koridorji, ki \u017eivljenjska obmo\u010dja povezujejo v funkcionalno celoto.<\/p>\n

Na obmo\u010dju Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer glavne gro\u017enje predstavlja zara\u0161\u010danje in opu\u0161\u010danje rabe kalov, mlak in drugih umetnih vodnih povr\u0161in ter s tem izginjanje primernih lokacij za mrestenje. Dodaten pritisk povzro\u010da \u0161e naseljevanje rib, predvsem akvarijskih, v stalne vodne povr\u0161ine.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
\"veliki<\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Netopirji<\/h3>\n

Mali podkovnjak (Rhinolophus<\/em> hipposidero)<\/em> – SP 1303<\/strong><\/p>\n

Mali podkovnjak je najmanj\u0161i predstavnik iz dru\u017eine podkovnjakov (Rhinolophidae<\/em>), ki so dobili ime po nenavadni ko\u017enati tvorbi okrog nosnic, ki je v obliki konjske podkve.<\/p>\n<\/div>

<\/i><\/i><\/span>Preberi ve\u010d...<\/span><\/a><\/h4><\/div>
\n

Netopir je velik 4 do 5 cm, razpon preko prhuti pa meri 19\u201325 cm. U\u0161esa so velika in koni\u010dasta, kar je zna\u010dilno tudi za druge podkovnjake. Dlaka je fina in svilnata, pri odraslih osebkih je po hrbtu sivkasto rjava, po trebuhu nekoliko svetlej\u0161a, medtem ko imajo mladi\u010di ko\u017euh docela siv. Letalna opna je tanka in temna, v \u010dasu prezimovanja se vanjo povsem ovijejo. \u017divi v toplih zavetrnih dolinah z listopadnim drevjem in grmi\u010devjem, najbolj mu ustrezajo zakrasela obmo\u010dja s kra\u0161kimi jamami. Prehranjuje se z \u017eu\u017eelkami, med katerimi prevladujejo no\u010dni metulji, mre\u017eekrilci in mladoletnice. Lovi nizko, le nekaj metrov nad tlemi, v po\u010dasnem letu in s pogostim kro\u017eenjem. Svoj plen i\u0161\u010de predvsem v gozdu oziroma na gozdnem robu ter ob mejicah in obvodnem rastju, redkeje nad odprto vodo in nad pa\u0161niki. Podnevi se zateka na podstre\u0161ja stavb, koti\u0161\u010da pa oblikujejo v le-teh.<\/p>\n

V Sloveniji je mali podkovnjak splo\u0161no raz\u0161irjena vrsta, manjka le v ni\u017einskih predelih \u0160tajerske in Prekmurja. Za obmo\u010dje Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer je bilo pojavljanje vrste zaznano v posameznih sakralnih objektih ter dolo\u010denih jamah. \u017dal se rednega popisa netopirjev na tem obmo\u010dju ne izvaja, zato je o netopirjih \u0161e veliko nejasnega.<\/p>\n

Mali podkovnjak je uvr\u0161\u010den na Rde\u010di seznam ogro\u017eenih vrst sesalcev kot prizadeta vrsta ter varovana tudi preko omre\u017eja Nature 2000.<\/p>\n

Glavne gro\u017enje tej vrsti netopirja predstavlja izpostavljenost koti\u0161\u010d \u010dlovekovim posegom \u2013 vandalizem, \u010dasovno in izvedbeno neprimerne prenove stavb, osvetljevanje cerkva in prepre\u010devanje dostopa netopirjem do dnevnih zato\u010di\u0161\u010d. Med prezimovanjem v jamah je vrsta izpostavljena vandalizmu ali motnjam s strani obiskovalcev jamskega sveta (vznemirjanje, svetloba, hrup, dim \u2026).<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\u00a0Ptice<\/h3>\n

Pisana penica (Sylvia nisoria<\/em>) – A307<\/strong><\/p>\n

V dru\u017eino penic (Sylviidae) uvr\u0161\u010damo ve\u010d razli\u010dnih rodov ptic pevk, ki \u017eivijo v grmovju in na drevesih. So manj\u0161e ptice, do velikosti vrabca, praviloma nevpadljivih barv in skoraj brez razlik med spoloma.<\/p>\n<\/div>

<\/i><\/i><\/span>Preberi ve\u010d...<\/span><\/a><\/h4><\/div>
\n

Pisana penica je sive barve, grlo, trebuh in podrepno perje pa so progasti, kar je izrazito predvsem pri samcih. Ptici, ki je malo ve\u010dja od doma\u010dega vrabca (15\u201317 cm), \u017eivljenjski prostor predstavlja mozai\u010dna kmetijska krajina z drevesno-grmovnimi mejicami ter zara\u0161\u010dajo\u010de povr\u0161ine. Samica si gnezdo oblikuje v manj\u0161ih drevesih, grmi\u010devju ali robidovju. Rada ima trnasto grmovje, kot so glog, \u0161ipek, \u010de\u0161min, \u010drni trn in robide. Njeni teritoriji se pogosto prekrivajo s teritoriji rjavega srakoperja. Velikokrat sodelujeta pri varovanju gnezd, v\u010dasih pa celo oba gnezdita v istem grmu. Hrano pisane penice predstavljajo nevreten\u010darji, pozno poleti in jeseni pa tudi razli\u010dno jagodi\u010dje in mehko sadje.<\/p>\n

Je selivka, ki prezimuje v vzhodni Afriki, na gnezditvena obmo\u010dja se vrne maja.<\/p>\n

V Sloveniji gnezdi v ni\u017einah z mozai\u010dno kmetijsko krajino, kjer naseljuje predele z grmovno-drevesnimi mejicami, grmi\u0161\u010di in travniki. Na Piv\u0161kem naseljuje tako vla\u017ene kot suhe travnike, ki se tu in tam zara\u0161\u010dajo s toploljubnim grmi\u010devjem.<\/p>\n

Vrsta je uvr\u0161\u010dena na Rde\u010di seznam ogro\u017eenih vrst pti\u010dev gnezdilcev kot ranljiva vrsta ter varovana tudi preko omre\u017eja Nature 2000.<\/p>\n

Ogro\u017ea jo opu\u0161\u010danje kmetijstva ter posledi\u010dno zara\u0161\u010danje mozai\u010dne krajine v grmi\u0161\u010da in pionirski gozd, ki vrsti ne ustreza, ter tudi intenzifikacija kmetijstva, ki se odra\u017ea v izginjanju drevesno-grmovnih mejic, \u0161irjenja njiv in podobno.<\/p>\n

Opisani dejavniki ogro\u017eanja pisane penice veljajo tudi za obmo\u010dje Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

HABITATNI TIPI<\/h1>\n

Presihajo\u010da jezera – HT 3180<\/h3>\n

Obmo\u010dje Piv\u0161ke doline najbolj zaznamuje prisotnost 17-ih presihajo\u010dih jezer. Habitatni tip presihajo\u010da jezera spada med redkej\u0161e habitatne tipe, saj je vezan na obmo\u010dja s kra\u0161kimi pojavi. V Evropi jih tako najdemo le \u0161e na Irskem ter v ju\u017eni Evropi od Slovenije vse do \u010crne Gore v dinarsko kra\u0161kih predelih. Na Balkanskem polotoku so prisotna predvsem v obliki velikih kra\u0161kih polj, na katerih so danes prisotne obse\u017ene kmetijske povr\u0161ine. V Sloveniji se presihajo\u010da jezera pojavljajo v dinarskem in preddinarskem obmo\u010dju, kamor spadajo poleg Piv\u0161kih jezer \u0161e Cerkni\u0161ko jezero, Planinsko in Radensko polje ter Ponikve pod Krimom<\/p>\n<\/div>

<\/i><\/i><\/span>Preberi ve\u010d...<\/span><\/a><\/h4><\/div>
\n

Presihajo\u010da jezera so z vodo zalita od enega meseca pa vse do pol leta, najpogosteje od jeseni do spomladi, voda pa nato spomladi odte\u010de. V primeru obilnej\u0161ih padavin, pa so lahko redkeje za kraj\u0161i \u010das zalita tudi poleti. Trajanje ojezeritve je odvisna tudi od mikroreliefa in na\u010dina polnjenja jezera (povr\u0161inski vodotoki in podtalna voda).<\/p>\n

Voda je bogata s hranili in po navadi globoka nekaj metrov, zato svetloba prodira do tal in s tem omogo\u010da za\u010detek razvoja kopenske vegetacije \u017ee spomladi, pod vodo.<\/p>\n

Zaradi specifi\u010dne poplavne dinamike, so se na travi\u0161\u010dih jezerskih kotanj razvile posebne rastlinske zdru\u017ebe. V teh ekolo\u0161kih razmerah tako uspevajo zelo razli\u010dne skupine rastlin, zato ta habitatni tip sestavlja ve\u010dje \u0161tevilo zdru\u017eb.<\/p>\n

Presihajo\u010da jezera ogro\u017eajo predvsem posegi v hidrolo\u0161ke re\u017eime obmo\u010dij (kopanje jarkov, izsu\u0161evanje, preusmerjanje voda, zasuvanje depresij in podobno), onesna\u017eena povr\u0161inska in podzemska voda, pove\u010dan nenadzorovan turisti\u010dno rekreativni obisk pa tudi spremembe v kmetijski rabi, vse od opu\u0161\u010danja kmetijstva do njegove intenzifikacije.<\/p>\n

Na obmo\u010dju Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer sta dejavnika ogro\u017eanja opu\u0161\u010danje kmetijske rabe na eni strani ter intenzifikacija kmetijstva na drugi strani.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Travniki s prevladujo\u010do sto\u017eko (Molinion caeruleae) – HT 6410<\/h3>\n

Obmo\u010dja presihajo\u010dih jezer med drugimi pokriva tudi habitatni tip travnikov s prevladujo\u010do sto\u017eko na karbonatnih, \u0161otnih in glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae). Ta habitatni tip, druga\u010de poimenovan tudi kot modra sto\u017ekovja, predstavljajo negnojeni travniki na vla\u017enih do mokrotnih tleh.<\/p>\n<\/div>

<\/i><\/i><\/span>Preberi ve\u010d...<\/span><\/a><\/h4><\/div>
\n

Pojavlja se na obmo\u010djih, kjer zaradi slabo propustne podlage, bli\u017eine vodotoka ali periodi\u010dnih poplav, prihaja do zastajanja vode. Tla so revna s hranili in zakisana, prst vsebuje velik dele\u017e organskih snovi oziroma humusa, stik z mati\u010dno geolo\u0161ko podlago pa je prekinjen.<\/p>\n

Omenjeni habitatni tip se raztreseno pojavlja po vsej Sloveniji. Najdemo ga na naplavinah potokov, dnu ve\u010djih in manj\u0161ih dolin, ravnicah, kotlinah in poplavnih poljih \u2013 tudi v Piv\u0161ki dolini.<\/p>\n

Modra sto\u017ekovja so med najhitreje izginjajo\u010dimi habitatnimi tipi, saj jih ogro\u017eajo \u0161tevilni dejavniki. Gre predvsem za raznorazne posege v obstoje\u010di hidrolo\u0161ki re\u017eim (mikro)obmo\u010dij, kar vpliva na prisotnost vode v tleh (kopanje jarkov, izsu\u0161evanje, preusmerjanje voda, zasuvanje depresij in podobno). Velik negativen vpliv na ta habitatni tip imajo tudi spremembe v kmetijski rabi, predvsem prezgodnja ko\u0161nja, s \u010dimer je onemogo\u010deno semenenje rastlin. Z namenom izbolj\u0161anja travi\u0161\u010d, se ta obmo\u010dja gnojijo, ponekod tudi apnijo, kar vpliva na rastne razmere, vse skupaj pa vodi v zmanj\u0161anje pestrosti vrstne sestave travi\u0161\u010d.<\/p>\n

Na obmo\u010dju Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer je najve\u010dji dejavnik ogro\u017eanja opu\u0161\u010danje kmetijstva in posledi\u010dno zara\u0161\u010danje travi\u0161\u010d z lesno zarastjo.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Vzhodna submediteranska suha travi\u0161\u010da (Scorzoneretalia villosae) HT – 62A0<\/h3>\n

Habitatni tip predstavljajo suha in polsuha travi\u0161\u010da Zahodnega Balkana vzdol\u017e vzhodne Jadranske obale od Tr\u017ea\u0161kega Krasa do \u010crne Gore v pasu listopadnih submediteranskih gozdov bukve, \u010drnega gabra in puhavca ter kra\u0161kega gabra. Nastala so s delovanjem \u010dloveka (izsekovanje gozda ter ko\u0161nja) in \u017eivali (pa\u0161a), nekatera \u017ee pred 2500 leti.<\/p>\n<\/div>

<\/i><\/i><\/span>Preberi ve\u010d...<\/span><\/a><\/h4><\/div>
\n

Razvita so na naravnih rasti\u0161\u010dih bukovih in hrastovih gozdov, predvsem na apnencih, dolomitih, pa tudi na fli\u0161u. Tla na rasti\u0161\u010dih so zelo raznolika \u2013 malo do srednje veliko hranil, bazi\u010dna do rahlo zakisana ter suha do zmerno vla\u017ena \u2013 vendar so tovrstna travi\u0161\u010da vselej posledica ekstenzivne rabe. Glede na tipologijo se je te habitate tako tudi razli\u010dno upravljalo. Travi\u0161\u010da, ki so se razvila na nekoliko globljih tleh ter zato vsebujejo ve\u010d hranil in so bolj vla\u017ena, so upravljali kot travnike \u2013 s ko\u0161njo. Travi\u0161\u010da na plitvih, kamnitih tleh, \u010desto izpostavljenih burji pa so upravljali kot pa\u0161nike. Sestava enih in drugih ka\u017ee na dolo\u010dene ekolo\u0161ke in biogeografske podobnosti, pri \u010demer se njihove rastlinske zdru\u017ebe med seboj razlikujejo. Zdru\u017ebam, ki naseljujejo ta travi\u0161\u010da je skupno, da so rastline svetloljubne in ne prenesejo gnojenja.<\/p>\n

V Sloveniji prevladujejo v submediteranskem obmo\u010dju. Tam je v\u010dasih ta tip prevladoval, sedaj pa se pojavlja le \u0161e na 1- do 5 % povr\u0161in.<\/p>\n

Ogro\u017eajo ga opu\u0161\u010danje kmetijske rabe (ko\u0161nje in pa\u0161e) ter posledi\u010dno zara\u0161\u010danje z lesno zarastjo, pa tudi gnojenje. Na obmo\u010djih, kjer je zaradi vetrovnosti in\/ali skalovitosti zara\u0161\u010danje po\u010dasnej\u0161e, je ta habitatni tip stabilen. Zara\u0161\u010danje je po\u010dasnej\u0161e tudi na vi\u0161jih nadmorskih vi\u0161inah. Z opu\u0161\u010danjem pa\u0161e, predvsem z izginotjem transhumance (posebna oblika pa\u0161e, ko so se \u010drede drobnice s pastirji selile na obmo\u010dja z ve\u010d vegetacije) v Sloveniji, je ta habitatni tip na velikih povr\u0161inah podvr\u017een zara\u0161\u010danju. Sprva zara\u0161\u010danje ni tako opazno, nato pa se habitat hitro spremeni v grmi\u0161\u010de in pionirski gozd. Dodatne negativne vplive na to obmo\u010dje imajo infrastrukturni posegi (vetrne elektrarne), komasacije ter vo\u017enja izven cest.<\/p>\n

Na obmo\u010dju Piv\u0161kih presihajo\u010dih jezer so najve\u010dji dejavnik ogro\u017eanja spremembe v kmetijski rabi \u2013 po eni strani opu\u0161\u010danje pa\u0161nikov po drugi strani pa njihova intenzifikacija, saj je na pa\u0161nikih bistveno ve\u010d \u017eivine, kot je njihova kapaciteta. Dodaten pritisk predstavlja tudi sprememba travnikov v pa\u0161nike zaradi izvajanja proste reje pa tudi nenadzorovan turisti\u010den obisk obmo\u010dja.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
<\/a><\/span><\/div><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
<\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div>
\"\"<\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"100-width.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-6394","page","type-page","status-publish","hentry"],"yoast_head":"\nTarget species and habitat types – Pivka intermittent lakes<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Target species and habitats. In the area of the Pivka Intermittent Lakes there is a diverse selection of different target species and different habitats.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Target species and habitat types – Pivka intermittent lakes\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Target species and habitats. In the area of the Pivka Intermittent Lakes there is a diverse selection of different target species and different habitats.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Piv\u0161ka presihajo\u010da jezera\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/pivskajezera\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-01-18T11:25:39+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/pivskajezera.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/LogoKPPJ_SLO_Erika.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"2755\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1451\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"88 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/target-species-and-habitat-types\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/target-species-and-habitat-types\\\/\",\"name\":\"Target species and habitat types – Pivka intermittent lakes\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/#website\"},\"datePublished\":\"2022-01-12T09:11:45+00:00\",\"dateModified\":\"2022-01-18T11:25:39+00:00\",\"description\":\"Target species and habitats. In the area of the Pivka Intermittent Lakes there is a diverse selection of different target species and different habitats.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/target-species-and-habitat-types\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/target-species-and-habitat-types\\\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/target-species-and-habitat-types\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Target species and habitat types\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/\",\"name\":\"Piv\u0161ka presihajo\u010da jezera\",\"description\":\"Krajinski park\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/#organization\",\"name\":\"Krajinski park - piv\u0161ka presihajo\u010da jezera\",\"url\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/10\\\/logo500.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/10\\\/logo500.jpg\",\"width\":500,\"height\":263,\"caption\":\"Krajinski park - piv\u0161ka presihajo\u010da jezera\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pivskajezera.si\\\/en\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/pivskajezera\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/pivska_jezera\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.youtube.com\\\/channel\\\/UC5eGg3yPtsJkcSS83E-qnvA\"]}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Target species and habitat types – Pivka intermittent lakes","description":"Target species and habitats. In the area of the Pivka Intermittent Lakes there is a diverse selection of different target species and different habitats.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Target species and habitat types – Pivka intermittent lakes","og_description":"Target species and habitats. In the area of the Pivka Intermittent Lakes there is a diverse selection of different target species and different habitats.","og_url":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/","og_site_name":"Piv\u0161ka presihajo\u010da jezera","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/pivskajezera","article_modified_time":"2022-01-18T11:25:39+00:00","og_image":[{"width":2755,"height":1451,"url":"https:\/\/pivskajezera.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/LogoKPPJ_SLO_Erika.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Est. reading time":"88 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/","url":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/","name":"Target species and habitat types – Pivka intermittent lakes","isPartOf":{"@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/#website"},"datePublished":"2022-01-12T09:11:45+00:00","dateModified":"2022-01-18T11:25:39+00:00","description":"Target species and habitats. In the area of the Pivka Intermittent Lakes there is a diverse selection of different target species and different habitats.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/target-species-and-habitat-types\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Target species and habitat types"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/#website","url":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/","name":"Piv\u0161ka presihajo\u010da jezera","description":"Krajinski park","publisher":{"@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/#organization","name":"Krajinski park - piv\u0161ka presihajo\u010da jezera","url":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/pivskajezera.si\/wp-content\/uploads\/2021\/10\/logo500.jpg","contentUrl":"https:\/\/pivskajezera.si\/wp-content\/uploads\/2021\/10\/logo500.jpg","width":500,"height":263,"caption":"Krajinski park - piv\u0161ka presihajo\u010da jezera"},"image":{"@id":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/pivskajezera","https:\/\/www.instagram.com\/pivska_jezera\/","https:\/\/www.youtube.com\/channel\/UC5eGg3yPtsJkcSS83E-qnvA"]}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6394","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6394"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6394\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6715,"href":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6394\/revisions\/6715"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pivskajezera.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6394"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}