Osebna izkaznica Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera

Površina: 140 km2

Leto ustanovitve: 2014


Ustanovitelj: Občina Pivka

Uprava: Javni zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka

Organizacijska enota Krajinski park Pivška presihajoča jezera


Vodja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera

Erika Kovačič

erika.kovacic@pivka.si 

pivskajezera@pivka.si



Stokovni svet Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera

mag. Špela Habič - predsednica strokovnega sveta KPPPJ

dr. Gregor Kovačič - podpredsednik strokovnega sveta KPPPJ

Julijan Česnik

Katarina Česnik

Majda Godina

Anica Cernatič Gregorič

Erika Kovačič

Andrej Sedmak

Anton Šajn


 

Delež pod Naturo 2000: 99%


Zanimivosti:

  • Občina Pivka ima največ jezer v Sloveniji, ki pa jih največkrat sploh ni – presihajoča jezera.
  • Palško jezero je največje. Ko se dodobra napolni je veliko za 300 nogometnih igrišč.
  • Petelinjsko jezero se obdrži najdlje. Voda v njem obstane do 9 mesecev.
  • Endemit, rakec kraški škrgonožec, živi samo v Petelinjskem jezeru in nikjer drugje na svetu.
  • 117 naravnih vrednot
  • Reka Pivka največkrat izgine v kraških tleh, le ob visoki podtalnici jo vidimo počasi vijugati skozi pokrajino. Ustvarila je Postojnsko jamo.
  • Vode iz tega območja se stekajo v dve morji – z reko Pivko v Črno morje in z reko Reko v Jadransko morje



Ustanovljen je Krajinski park Pivška presihajoča jezera


Svetniki Občine Pivka so na svoji 24. seji 15.5.2014 v drugi obravnavi sprejeli odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Minuli dve leti smo ustanavljanju, osveščanju in obveščanju posvetili veliko časa. Občani so bili že od začetka naklonjeni ideji o zavarovanju območja Pivških presihajočih jezer. Posebej v zadnjem času občutimo potrebo po takem mehanizmu, saj imamo le z odlokom v rokah orodje, da preprečimo škodljiva ravnanja, ki se dogajajo na naših jezerih, na tem izjemno pestrem, vendar občutljivem koščku Slovenije.



Občanom se porajajo različna vprašanja, tukaj bomo skušali odgovoriti na najbolj osnovna:

 

Zakaj sploh rabimo park?

 

Konec leta 2011 in začetek leta 2012 smo morali v naši občini in tudi sosednji postojnski vodo dlje časa prekuhavati, saj je bila oporečna. Uradno se takrat krivca za onesnaženje ni izpostavilo, vendar se je v tistem času po naših poljih in gozdovih zlilo ogromne količine digestata iz bioplinarne. Kraško podzemlje pa deluje tako, da vse kar zlijemo na/v zemljo, na koncu dobimo v kozarcu vode, ki si ga natočimo doma.

Takrat smo se pravzaprav začeli zavedati, kako zelo pomembno je, da naše občutljivo okolje zavarujemo pred zunanjimi vplivi, ne le onesnaževalcev iz bioplinarne, temveč tudi vojske. Ugotovili smo, da nujno potrebujemo inštitucijo, ki bo z okoljem kakovostno upravljala. Krajinski park nam lahko da takšno orodje.
 

Kako so potekali postopki za ustanovitev Krajinskega parka?


S postopkom za zavarovanje območja Pivških presihajočih jezer smo začeli v januarju 2012. Odločili smo se, da bomo postopke vodili počasi in preudarno z vključitvijo vse zainteresirane javnosti. Tako smo se srečali z različnimi skupinami ljudi – vse od strokovnih inštitucij, kot so Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Zavod RS za varstvo narave, Inštitut za raziskovanje Krasa, Kmetijska svetovalna služba, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za obrambo, pa z gozdarji, lovci in vodarji ter seveda občani občine Pivka. Za njih smo v sodelovanju z Društvom Drobnovratnik pripravili sklop predavanj, ki smo jih poimenovali Pivška jezera povezujejo. V jesensko-zimskem času smo se enkrat mesečno srečevali in poslušali zanimiva predavanja in primere dobrih praks. Vsa predavanja so bila posneta in so dostopna na spletni strani www.pivskajezera.si

Ko smo začeli pripravljati odlok, smo se srečali na delavnici, kjer smo dobili osnove za pripravo odloka, potem pa smo se z občani srečali še štirikrat, in sicer v Pivki, Slovenski vasi, Palčju in Zagorju. 

Občinski svetniki so potrdili odlok na prvi obravnavi na lanski decembrski seji. Odlok je bil razgrnjen javnosti na javni predstavitvi, ki je potekala od 7. januarja do 10. marca 2014, javna obravnava odloka pa je bila 5. februarja 2014. V času javne predstavitve smo dobili nekaj pripomb občanov, ki so se nanašale predvsem na premajhen vpliv lastnikov pri odločanju. S predstavniki smo se dobili na sestanku, kjer smo odlok smiselno dopolnili, popravili. Tak odlok so občinski svetniki potrdili v drugi obravnavi.


Kje so meje in do kod sega območje Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera?


Odlok o Krajinskem parku določa tri območja: 

  • območje krajinskega parka,
  • varstveno območje jezer, ki je znotraj parka ter
  • vplivno območje parka, ki sega zunaj meja Krajinskega parka in obsega celoten del občine Pivka, ki pripada porečju kraške Ljubljanice.

Meja krajinskega parka teče po meji občine, na zahodnem delu pa se uravna z mejo Nature 2000. Varstveno območje jezer obsega tri prostorsko ločene dele dveh največjih presihajočih jezer in skupine petih presihajočih jezer: Petelinjsko jezero, Palško jezero ter Malo in Veliko Zagorsko jezero, Veliko in Malo Drskovško jezero, Parsko jezero in izvir Mišnik.

 
Zemljevid krajinskega parka




Česa se v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera ne sme početi?



V našem krajinskem parku imamo tri nivoje varstvenih režimov. Prvi in najmilejši se nanaša na vplivno območje krajinskega parka. Tukaj so prepovedani vsi posegi, s katerimi bi lahko ogrožali našo pitno vodo in na splošno okolje. Ta režim velja tudi za vsa naselja, ki ležijo znotraj krajinskega parka.

Splošni varstveni režim, ki velja za celotno območje parka (razen za vasi znotraj parka), je nekoliko strožji in govori o tem, da ni dovoljeno početi nič takšnega, kar bi negativno vplivalo na stanje rastlinskih in živalskih vrst; ni dovoljeno spreminjati značilne krajinske pestrosti; gojiti gensko spremenjenih organizmov; kakorkoli spreminjati vodotoke in druga mokrišča; polivati digestata iz bioplinarn; nasipati makadamskih poti in kolovozov z nenaravnimi materiali; ne sme se graditi novih tranzitnih infrastruktur ali graditi objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije izven območij stavbnih zemljišč; skladiščenje raznih materialov je dovoljeno le, če je postavitev estetska v okolju; ne sme se na novo ograjevati obor za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst; ne sme se postavljati bivalnih prikolic in drugih začasnih bivalnih objektov zunaj za to urejenih prostorov; ne sme se vznemirjati in ubijati prostoživečih živali (razen v skladu s sprejetimi lovskogojitvenimi načrti); ne sme se uničevati in poškodovati prostorov, kjer se razmnožujejo in zadržujejo živali; ne sme se izvajati plovb s plovili na motorni pogon (razen v primeru intervencij); organizatorji prireditev potrebujejo soglasje upravljavca za izvajanje športnih, kulturnih in drugih prireditev. 

Varstveni režim v varstvenem območju jezer je najstrožji in se poleg zgoraj naštetih prepovedi ne sme izvajati novih hidromelioracij; izvajati nekaterih agromelioracij; ne sme se intenzivirati obstoječe kmetijske obdelave; ne sme se odkopavati zemljišč, saj bi s tem poškodovali življenjske združbe na ekstenzivnih travnikih; vegetacije se ne sme krčiti strojno z mulčenjem, razen za izjeme vendar le med 30. septembrom in 1. marcem; ne sme se uporabljati fitofarmacevtskih sredstev za izboljšanje tal; ne sme se naseljevati tujerodnih vrst; ne sme se graditi novih prometnic; ne sme se pritrjevati tujih teles na drevesa; ne sme se graditi kakršnihkoli novih objektov; ne sme se vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi, jadralnimi padali, zmaji, baloni; ne sme se spuščati modelov letal, plovil in podobnih naprav; ne sme se izvajati vožnje z motornimi vozili, razen za namene opravljanja kmetijskih, gozdarskih in lovskih dejavnosti; ne sme se taboriti, šotoriti, kuriti in urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo; ne sme se izvajati množičnih prireditev razen z namenom ozaveščanja. Nadzor nad izvajanjem odloka bo opravljala občinska redarska služba in pristojni inšpektorji v skladu s predpisi. Neposredni nadzor v naravi pa bodo izvajali naravovarstveni nadzorniki ter usposobljeni prostovoljni nadzorniki, ki bodo predvsem opozarjali na neprimerno vedenje v parku.
 


To so same omejitve,kaj bomo imeli občani od tega?

 
 
Zavarovana območja so v prvi vrsti namenjena varovanju narave, vendar lahko s preudarnim načrtovanjem doprinesejo k razvoju naše občine. Park je izjemna razvojna priložnost, seveda kadar temelji na pametni in dolgoročni politiki upravljanja. Narave namreč ne smemo »izkoriščati«, pač pa jo »uporabljati in z njo živeti«. Graditi moramo na ponudbi in oblikovanju produktov, ki za naravo niso škodljivi, postopno bodo nastajala tudi nova delovna mesta. Seveda ni pričakovati, da se bodo stvari obrnile čez noč. Upravljavec – Zavod za turizem Pivka, se bo prijavljal na različne razpise, s katerimi bomo lahko zagotavljali uspešno delovanje parka. Prav tako se bodo v sklopu parka za občane organizirala različna izobraževanja, nudila pa se bo tudi pomoč pri inkubiranju in pisanju projektov. 



Ali je res, da bodo kmetje in lastniki parcel v krajinskem parku oškodovani in zaradi parka ne bodo mogli več kmetovati, kot so vajeni?

 

Ne, to nikakor ni res. Na območju Pivških presihajočih jezer narava dopušča pretežno ekstenzivno kmetovanje, predvsem ekološko pašo. Po statističnih podatkih ugotovimo, da je res tako, saj je kar 40% kmetijskih površin na tem območju vključenih v ekološko kmetijstvo, slovensko povprečje je le 7%.

Prav zaradi ekstenzivnega kmetovanja imamo na območju parka tako vrstno pestrost in tak način kmetovanja želimo ohraniti tudi v prihodnje. Kmetijstvo na Pivškem nikoli ne bo moglo konkurirati drugim območjem v Sloveniji, ki imajo boljše pogoje za kmetovanje. Dodano vrednost pa kmetje lahko dosežejo z razvojem dopolnilnih dejavnosti oziroma na druge načine, ki pomenijo dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom. V primeru, da se kmetije iz zavarovanih območij prijavljajo na razpise, je mogoče, da take kmetije z zavarovanih območij na razpisih tudi dosegajo višje točkovanje. 

V prihodnji finančni perspektivi se napoveduje višje sofinanciranje pri kmetijsko okoljskih ukrepih, ki pa so in bodo tudi v prihodnje popolnoma prostovoljni.

Krajinski park Pivška presihajoča jezera želi v svoje delovanje in upravljanje vključiti vse občane, tudi z nudenjem pomoči pri pridobivanju finančnih sredstev z različnimi razvojnimi programi, s spodbujanjem pridelave domače hrane, z ureditvijo kulturnih in naravnih zanimivosti za turistične namene, z izgradnjo javne turistične infrastrukture, z nudenjem strokovne pomoči, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem lokalnih prebivalcev.



Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera je v celoti objavljen na spletni strani Občine Pivka www.pivka.si ter v Uradnem listu Republike Slovenije


Ekomuzej Pivških presihajočih jezer
Slovenska vas 10
6257 Pivka

M: +386 (0) 31 775 002
pivskajezera@pivka.si

 

 

Novice
Na pohodu med jezeri pohodniki iz vse Slovenije in sosednjih držav

18.10.2017

Na pohodu med jezeri pohodniki iz vse Slovenije in sosednjih držav

Turistično društvo Pivka je v sodelovanju s Krajinskim parkom Pivška presihajoča jezera v nedeljo, 15. oktobra, organiziralo jesenski pohod med Pivškimi presihajočimi jezeri. Na lep sončen dan so se pred Ekomuzejem v Slovenski vasi zbrali zelo številni, in kot so opazili vodniki, vedoželjni pohodniki iz vse Slovenije. več...

Ekomuzej Pivških presihajočih jezer

Slovenska vas 10

6257 Pivka

 

M: +386 (0) 31 775 002

pivskajezera@pivka.si

Rezervacije

Skupinski obisk

O Ekomuzeju

  Obišči nas

 

  Sledi nam